[Video] Levičarski primitivizem ob Kirkovem umoru naletel na močan odpor družbe

Datum:

Več sogovorcev, predvsem diplomatov, se je odzvalo na umor Charlieja Kirka in nizkotne izjave ter na polarizacijo ameriške družbe. Zanimalo nas je, kam vse to vodi. Menijo, da je treba zavrniti politično nasilje in primitivizem. To ne sodi v ameriško in zahodno družbo. Oddaljuje nas od demokracije in zahodnih vrednot. 

Charlieja Kirka, vplivno osebnost v ameriških konservativnih krogih, so ustrelili na dogodku na utaški univerzi Valley v Oremu. Incident se je zgodil med njegovim govorom na turneji, imenovan American Comeback Tour, ki jo je organiziral lokalni odsek TPUSA.

Mnogi zapuščajo demokratsko stranko

Njegova smrt je močno vznemirila ameriško in tudi evropsko in svetovno javnost. Medtem ko nekateri radikalni levičarji proslavljajo njegovo smrt, mnogi naznanjajo, da zapuščajo demokratske vrste oziroma da demokratov ne bodo več volili.

Odpuščeni profesorji in politični komentatorji …

Pojavljajo se tudi podatki, da je več izobraževalnih ustanov, tudi univerz, odpustilo sodelavce zaradi neprimernega odziva na Kirkovo smrt. O tem poroča tudi The Hill. Odpuščali so na primer na Univerzi v Misisipiju. Takšna usoda je doletela posameznike na univerzi v zvezni državi Tennessee. Tudi učiteljica v Teksasu je izgubila službo zaradi neprimernih komentarjev. Podobna poročila prihajajo iz srednje šole Wachusett Regional High School, ki se nahaja v zvezni državi Massachusetts (dva delavca so suspendirali).

@campcalloutCharlie Kirk.♬ original sound – Mercedes

Prav tako so odpustili komentatorja Matthewa Dowda z medija MSNBC (več tukaj). Tudi nekateri domnevni člani demokratske stranke so slavili Kirkovo smrt in ostali brez službe. Mediji omenjajo Amando Macy iz zvezne države Virginija (tukaj in tukaj). Pod drobnogledom se je znašla tudi gasilka iz New Orleansa (zvezna država Louisiana) Ashley Creekbaum. Gasilska zveza, kjer je zaposlena, je podala sporočila za javnost, v katerem je obsodila ravnanje svoje zaposlene. Klub Carolina Panthers (klub, ki igra v ameriški narodni nogometni ligi) pa je zaradi neprimernih komentarjev odpustil uslužbenca za odnose z javnostmi Charlieja Rocka.

 

View this post on Instagram

 

A post shared by Barksdale Eddie Lee (@egodsun)

Vpliv umora na družbeno in politično dogajanje je za naš portal komentiral nekdanji namestnik veleposlanika v Washingtonu Vladimir Kolmanič: “Zadeva je zelo kompleksna. V ZDA se v zadnjem tednu dogajajo korenite spremembe. In ta zadnja je samo kulminacija tega dogajanja v zadnjem obdobju. Posledice je težko napovedat, načeloma pa so dvojne.” Ena posledica naj bi tako bila, da je gibanje MAGA (mladi del konservativnega segmenta ameriške populacije, volivci republikancev), izgubilo tako eminentno osebo in takega vplivneža, kot je bil Kirk. Ta je imel dnevno tudi po milijon sledilcev (mladih ljudi, ki so se zadnja leta in desetletja bolj nagibali k demokratom). Delni spremembi sta se pojavili že leta 2016, predvsem pa leta 2020, ko je presenetljivo velik del mladine glasoval za republikance, tudi manjšine, ki so bile pred tem demokratsko naravnane.

“Takšne osebnosti, kot je bil Kirk, seveda ne bo lahko nadomestiti, ker to zahteva čas, karizmo, izkušnje itd. Imajo pa republikanci več podobnih gibanj in vsakoletne prireditve, kjer se profilirajo tovrstne osebnosti,” je dodal Kolmanič. Kolmaničev vtis je, da odzivi večinoma obsojajo uboj – tudi uradni del politike ameriškega kongresa (politiki so imeli minuto molka). Večina demokratskih predstavnikov je prav tako obsodila uboj. Obsodbam so se pridružili tudi osrednji liberalni mediji, čeprav so uvodoma kazali zadržanost. V nekaterih segmentih so o Kirku poročali celo pozitivno. Naklonjenost Kirku je nedvomno izrazil Fox News, ki povečuje svoj doseg. Zadevo je spretno izkoristil predsednik Donald Trump (od prej je poznan njegov oster boj proti ilegalnim migracijam, kriminalu). Obljubil je, da bo tovrstne dogodke vnaprej preprečil in napadel “zmešane levičarje” oz. “lunatike”.

Vladimir Kolmanič in Ivanka Trump (Foto: Nova24TV)

Dogodek je izkoristil tudi na tekmi ekipe New York Yankees. Osebno se je pojavil na nabito polnem stadionu, kjer so z minuto molka počastili spomin na Kirka, kar je videlo na desetine milijonov ljudi (morda celo 100 milijonov). Skoraj vsi obsojajo dejanje in poudarjajo, da to ni dopustno in da ni v duhu ameriške demokracije ter tradicije. V navezavi na to je treba poudariti, da je Kirk nastopal z retoriko dialoga. Zagovarjal je prepričanje, da se je kljub nestrinjanju treba pogovarjati. Prav to se je dogajalo pred njegovim umorom na dogodku – pogovarjal se je s študenti. “Ta trenutek bi rekel, da bo to delovalo v prid Trumpovim republikancem, ki pozivajo k umiritvi situacije in absolutno nasprotujejo slehernemu političnemu nasilju. Verjetno imata dobre karte v rokah prav Trumpova administracija in gibanje MAGA (zlasti če bo šlo v smeri umirjanja, dialoga),” je dejal diplomat in spomnil na še eno politično gesto – spust zastave na pol droga. Obenem je Trump podpredsedniško letalo s krsto pokojnika (na krovu sta bila James David Vance in njegova soproga) poslal v Arizono, tj. v Kirkov domači kraj.

Tam se je podpredsedniški par srečal tudi s pokojnikovo ženo. Dogodek so spremljali številni mediji. Šlo je za lepo gesto. Res je, da so posamezniki v ZDA do dogodka oziroma pokojnika pokazali odklonilen odnos, vendar so sledile takojšnje posledice. Mnogi so izgubili službo. Zadeva sovpada še z drugim dogodkom, in sicer ubojem mlade ukrajinske migrantke Iryne Zarutske (v vagonu primestne železnice), pri čemer jo je temnopolt moški od zadaj zabodel v vrat (komunikacije med njima ni bilo). Osebe v bližini si zaradi strahu niso upale ničesar storiti, ona pa je umrla. Kolmanič je v navezavi na to izpostavil: “In sedaj je postala prava mučenka. To pa so spet uporabili Trump in administracija. Treba je povedati, da so bile vse ostale osebe na vlaku pripadniki rasnih manjšin. Edino ona je bila belka. In nihče je ni zaščitil, nihče ni ničesar naredil.” Pojavile so se ostre obsodbe in zamisli Elona Muska in njegovih somišljenikov, da bi njeno podobo javno oglaševali, tj. podobo osebe, ki je zbežala pred rusko agresijo, na “varno” v ZDA, kjer so jo ubili. Musk in njegovi privrženci bi z njeno podobo poslikali omete številnih zgradb. Tako bi javnost spomnili na to, kaj se je zgodilo. Trumpova administracija je primer uporabila za boj proti nasilju in kriminalu.

Dogodek je komentiral tudi pravnik in diplomat Božo Cerar: “Kot slišim, niti motiv za to dejanje še ni znan. Vsekakor pa gre za zelo resen dogodek, ki kaže, kako globoka je polarizacija (da ne rečem sovraštvo) v ameriški družbi, ki bo s tem ubojem najbrž še poglobljena. Atentat je vsekakor potrebno ostro obsoditi. Nestrinjanja z določenimi stališči nikakor ne gre izražati na takšen način. Političnega nasprotnika se ne more jemati kot nekakšno eksistencialno grožnjo. Do nasilja kot političnega orodja ne sme biti nikakršne tolerance. Posledice atentata bodo tako v ZDA kot Evropi.
Dr. Božo Cerar

Težko pa rečem, ali bodo ZDA iz tega izšle z refleksijo in poskusom premika k izboljšanju javnega dialoga ali pa bo to vodilo k še večjemu nasilju. Močno bo prisotna dilema – mislim, da tudi pri nas – ali sprejeti ukrepe proti določeni retoriki oziroma govoru, ki nekomu ni všeč, ali zaščititi svobodo govora. Politiko ne gre mešati z nasiljem. Politično nasilje je za demokracijo rak. Za demokracijo so značilna politična razhajanja. Pri tem je bistveno, da se ta rešujejo skozi informirano in civilizirano razpravo, s kompromisi in na volitvah.” 

Dogodek je komentiral tudi dolgoletni diplomat in politik Dimitrij Rupel: “Kot vidim iz objavljenih podatkov, ne gre za zadevo, ki bi imela mednarodne učinke, ampak za notranjepolitično, celo akademsko/univerzitetno, debato, ki se je končala na patološki način. Tega je bilo v ZDA nekoč manj, vendar ne smemo pozabiti ostrih spopadov v preteklosti glede pravic črncev, žensk … Gre za histerijo, ki jo povzročajo vse mogoče poenostavitve, ki ideološko nasprotovanje in konkurenco spreminjajo v kulturni boj, fizične spopade itn. Slovenija nima moči, da bi vsepovsod na svetu zaustavljala takšno konfrontacijo.
Nekdanji minister za zunanje zadeve Dimitrij Rupel (Foto: STA)

Tudi v Sloveniji se pojavljajo radikalizmi in hude besede, delitve na sovražnike in prijatelje. To je usoda politike, ki jo lahko ukrotite predvsem mediji. Družbena omrežja spodbujajo primitiven govor, ljudje vse manj berejo in se ne razumejo. Potrebna sta velika reforma šolstva in izgon primitivizma. Ameriški republikanci, v Sloveniji pa ‘svobodnjaki’ in levičarji, imajo ta hip občutek, da jim je dovoljeno več kot kadarkoli, dovoljuje pa oblast. Vsi bomo morali počakati na volitve in na počasno ter vztrajno prodiranje premišljene in dolgoročne politike.”

Po mnenju o dogajnaju smo povprašali tudi dr. Igorja Kovača, raziskovalca, ki deluje v okviru centra za kibernetsko strategijo in politiko, in sicer v okviru Univerze v Cincinnatiju. Dejal je: “Neprimerni, odurni in necivilizacijski odgovori so v veliki manjšini. Tudi Cenk Uygur, znani demokratski analitik, je imel izjemno izjavo in poziv h koreninam zahodne civilizacije – da z nasiljem ne odgovarjamo na nestrinjanje. Številne odvratne objave na družbenih omrežjih so torej plod tudi t. i. botov, ki jih upravljajo druge države (Iran, Rusija, Kitajska), da bi s tem notranje destabilizirale ZDA. Hkrati se moramo zavedati, da gre za proces ojačitve, torej necivilizacijsko barbarstvo je statistično signifikanten pojav. Prvo vprašanje v ZDA je, kaj bodo storili demokrati – ali bodo šli po poti omenjenega Uygurja in še nekaterih, kot je npr. senator Fetterman, ter se vrnili v območje zahodne civilizacijske levice, ali pa bodo šli po poti radikalnega barbarstva? Žal mislim, da bodo, kot ob poizkusih atentatov na predsednika Trumpa in kongresnika Scalise, ubrali strategijo preložitve te odločitve.
Varnostni strokovnjak dr. Igor Kovač (Foto: Igor Kovač)

Obsoditi /je treba/ dejanja ter /pozvati/ k umiritvi strasti prvi teden po dogodku, nato pa se vrniti v ustaljene tirnice označevanja republikancev z diktatorji in totalitarci. To prelaganje je posledica polaščanja stranke s strani njenega radikalnega krila. Ključni spremembi v ameriški družbi bosta dvojni. Prvič – javne prereditve, zlasti tiste na univerzitetnih kampusih, bodo postale bistveno bolj varovane. Drugič – v družbi se bo razraslo zavedanje, da svoboda govora ni samoumevna in da moramo za njo, tako kot pred 250 leti, nekaj plačati – finančno in procesno. Nekaj podobnega kot po terorističnem napadu, ko smo sprejeli zavedanje, da je za vstop na letalo potreben ostrejši varnostni pregled. Prav zadnja točka upam, da bo lekcija za Evropo. Temelje zahodne civilizacije moramo ne samo braniti, pač pa negovati. Svoboda govora in nenasilnost ob nestrinjanju sta ključni. Kot je že dolgo nazaj zapisal Voltaire – ne strinjam se s tvojim stališčem, vendar bom do smrti branil tvojo pravico, da ga poveš.”

Domen Mezeg

Sorodno

Zadnji prispevki