Nekdanji namestnik veleposlanika v Washingtonu Vladimir Kolmanič poudarja, da zaenkrat ni nobenih trdnih dokazov, da bo Rusija jutri res napadla Ukrajino. Na ministrstvu za zunanje zadeve ob tem pozorno spremljajo dogajanje v Ukrajini, s tem namenom pa so iz previdnosti svetovali slovenskim državljanom, naj zapustijo Ukrajino. “Preverjamo in spremljamo razvoj varnostne situacije, ki pa ni spodbudna. Obstaja realna nevarnost, da se bo situacija zaostrila, in v takšnem primeru smo dolžni Slovence, ki tam živijo, obvestiti, da je situacija takšna, da je najbolje varno zapustiti ozemlje Ukrajine in se umakniti na varno,” je pojasnil vodja konzularne službe pri ministrstvu za zunanje zadeve Andrej Šter.
Ministrstvo za zunanje zadeve slovenskim državljanom, ki so v Ukrajini, priporoča, naj državo brez odlašanja na varen način zapustijo. Prav tako odsvetujejo tudi nova potovanja v to državo. Slovenski državljani lahko Ukrajino zapustijo s komercialnimi poleti ali z osebnimi vozili. Po njihovih informacijah je trenutno v Ukrajini sicer od 60 do 70 slovenskih državljanov. Večinoma so to ljudje v zakonski zvezi z ljudmi ukrajinskega državljanstva, zato vsi verjetno ne bodo zapustili Ukrajine.
Slovenija se je tako pridružila državam, ki zaradi bojazni pred rusko invazijo pozivajo svoje državljane, naj čim prej zapustijo to državo. V petek so svoje državljane k umiku pozvale ZDA in Velika Britanija, v soboto pa so to med drugim storile Nemčija, Italija, Belgija in Španija. Z ministrstva so sicer v petek sporočili, da Slovenija pozorno spremlja dogajanje na območju Ukrajine, vendar se do sobote še ni odločila za umik svojih državljanov iz te države.
Vodja konzularne službe pri ministrstvu za zunanje zadeve Andrej Šter pravi, da so to priporočilo oblikovali v sodelovanju z našo ambasado v Kijevu, predvsem pa v stalnem dialogu s partnerskimi državami – članicami EU in Nata. “Preverjamo in spremljamo razvoj varnostne situacije, ki pa ni spodbudna. Obstaja realna nevarnost, da se bo situacija zaostrila, in v takšnem primeru smo dolžni Slovence, ki tam živijo, obvestiti, da je situacija takšna, da je najbolje varno zapustiti ozemlje Ukrajine in se umakniti na varno,” je pojasnil.
Številni ne želijo zapustiti svojega življenja in premoženja
Špekulacije o tem, kdaj bi se situacija v Ukrajini poslabšala, močno vpliva na ukrajinske in gospodarske interese, zato Slovenija ni bila med prvimi državami, ki bi pozvala državljane k umiku. “Vsekakor ni naš interes oslabiti pozicije države, iz katere naj bi Slovenci odšli,” je dejal in še pojasnil, da imajo številni tudi premoženje v Ukrajini, zato je zanje še toliko težja odločitev o tem, da državo zapustijo. “Zato si mednarodna skupnost v velikem številu prizadeva, da bi situacijo spravila v okvir normalnega in se varnostna situacija ne bi poslabševala naprej.”
Prometne poti, ki vodijo iz države, so še v funkciji, tudi letalski promet še obratuje, Ukrajino pa je mogoče zapustiti po varnih cestnih in železniških koridorjih tako proti Madžarski kot proti Poljski. “Naš nasvet je, da se tisti, ki se odločijo za pot, umaknejo kar najhitreje. Tisti, ki pa se odločajo za pot v Ukrajino, pa naj to pot odložijo na ugodnejše razmere, ker jim ta čas nihče ne zna zagotoviti, kakšne razmere bodo zagledali, ko se bodo znašli v tej državi. V razmerah, ki bi nastopile z zaostritvijo razmer, z izbruhom kakšnih agresivnih vojaških spopadov bi lahko bila konzularna asistenca popolnoma neizvedljiva,” je povedal.
Slovenska ambasada v Ukrajini je zaenkrat v polni funkciji in diplomati polno opravljajo svoje delo. Če bi nastopile krizne razmere, pa obstaja načrt za krizne razmere, ki jih vodi na varno. “Ampak ta trenutek ni nikakršnega razloga, da bi govorili o tem, da bi se diplomatska zasedba slovenske ambasade v Kijevu zmanjševala,” je obrazložil.
Dokazov o napadu Rusije ni
Po mnenju nekdanjega namestnika veleposlanika v Washingtonu Vladimirja Kolmaniča dokazov, da bi lahko jutri Rusija napadla Ukrajino, ni. Kot pravi, se Američani sklicujejo na poročanje obveščevalnih služb, vendar dokončne potrditve teh informacij ni. “Res je, da je koncentracija ruskih sil s treh strani Ukrajine že dosegla 135 tisoč pripadnikov ruskih oboroženih sil, kar bi že lahko bilo po nekih kriterijih povod za napad,” je ocenil. V nadaljevanju še pravi, da ukrajinski predsednik po drugi strani očita Američanom, da s svojo retoriko nekako izzivajo nek incident in ruski poseg. “Za kaj gre v resnici v ozadju, je težko napovedati, saj ni nekih zanesljivih informacij.”
Ruski predstavniki zanikajo, da bi se pripravljal napad v tej fazi, težko je tudi napovedati, ali bo do napada prišlo. Ukrajina je medtem pripravljena, če bi do spopada prišlo, hkrati pa Američani grozijo z ostrimi sankcijami, če bi prišlo do velikega števila civilnih žrtev. “Ni pa nobenih trdnih dokazov, da Rusija res namerava izvesti ta napad,” je dodal. Po njegovem mnenju je Vladimir Putin po izvolitvi predsednika ZDA Joeja Bidna zaslutil priložnost, da lahko z ZDA drugače ravna. “V času predsednika Donalda Trumpa si nihče ni upal privoščiti takih provokacij zoper ZDA.”
Joe Biden skuša z Ukrajino zakriti svoje zdrse
Predsednik Biden se je znašel v zelo kočljivem položaju, si pa po vsej verjetnosti na račun Ukrajine želi priti do političnih točk, saj se je izkazal za zelo šibkega predsednika ob kaotičnem in enostranskem umiku ameriških sil iz Afganistana. “Tukaj so ga seveda takoj napadli nasprotniki, tudi iz njegovega političnega tabora,” je izpostavil in dodal, da se Biden na domačih tleh sooča tudi z izjemno visoko inflacijo, visoko ceno energentov, moteno oskrbo in ilegalnimi migracijami na južni meji, medtem pa mu je priljubljenost strmo padla.
Sara Rančigaj