Nadaljevanje marčevske seje je prineslo obravnavo predloga novel zakonov o zaposlovanju, samozaposlovanju in delu tujcev ter o tujcih, ki lajšata pogoje za prihod visokokvalificirane delovne sile iz tretjih držav, pa tudi obravnavo predloga resolucije o preprečevanju korupcije in predloga zakona o dostopnosti in uporabi gradiva o osamosvojitvi, vojni za Slovenijo in trgovini z orožjem.
Predlog novele zakona o zaposlovanju, samozaposlovanju in delu tujcev po besedah državnega sekretarja na ministrstvu za delo Igorja Feketije v slovenski pravni red prenaša “prenovitveno direktivo, ki je namenjena privabljanju visoko kvalificiranih delavcev iz tretjih držav, med drugim z olajšanima sistemoma mobilnosti med državami članicami EU ter ocenjevanja in potrjevanja visoke poklicne usposobljenosti za namene izdajanja modre karte EU pa tudi s priznavanjem poklicnih izkušenj”. Za izdajo soglasja za zaposlitev je po navedbah STA dodan nov pogoj, “da delodajalec pred tem ni odpuščal delavcev iz poslovnih razlogov”. Predvidena je tudi nova “evidenca delodajalcev, pravnomočno kaznovanih za prekrške delovne zakonodaje”, in pa uvedba “sezonskega dela v turizmu in gostinstvu, ki pa se bo lahko opravljalo le na podlagi pogodbe o zaposlitvi”.
Poslanec SDS Andrej Kosi je poudaril, da se zavedajo pomena demografskih težav, tudi pomanjkanja delovne sile. “Zavedamo se potrebe po reševanju tega, prav tako tudi pri pridobivanju ustreznega visoko kvalificiranega kadra in pa tudi tega, da se moramo v slovenski zakonodaji prilagoditi zakonodaji Evropske unije. Pa vendar menimo, da bi bilo potrebno pripraviti nov Zakon o tujcih”, je izpostavil in dodal, da gre v konkretnem primeru za četrto spremembo, ki bo nenazadnje sicer omogočila neko lažjo vključevanje in pa zaposlovanje tujcev. Po drugi poti pa seveda izenačila pogoje s slovenskimi državljani. Kosi je poudaril, da se seveda zavzemajo za spoštljiv odnos, da se ne bi ponavljale zgodbe, ki jih je bilo mogoče nedavno opazovati v zvezi s filipinskimi avtobusnimi šoferji.
Kosi je prepričan, da je takih zgodb, ko tujce pripeljejo v Slovenijo in jih potem tu neprimerno namestijo, še mnogo. “Videli smo, v kakšnih pogojih, tudi za kakšno plačilo. Seveda potem se tujce izrablja za neke vrste bolj suženjsko delovno silo”, je izpostavil in dodal, da so tudi primeri, ko so dejansko tujcem omogočili mnogo več kot slovenskim državljanom, od izobrazbe do stanovanja in tako naprej, pa se vendar niso hoteli integrirati. “Dejstvo je, da pač vsakdo, ki hoče delati v Sloveniji, seveda mora dokazati najprej seveda izobrazbo. Sedaj tu, ko govorite, da bi se naj na nek način dokazovalo usposobljenost za priznavanje poklicnih izkušenj, to ni v sorazmerju s slovenskimi državljani. Vsakdo, ki se hoče v Sloveniji zaposliti, lahko ima mnogo izkušenj, ampak nima potem ustrezne izobrazbe in potem težko dobi službo”, je bil jasen Kosi in dodal, da je pomembno, da se tujec nauči govoriti slovenski jezik in ga pri svojem delu uporablja. To je še posebej pomembno tam, ko ta dela nekje, kjer je v stiku z državljani.
Potrebno je reševanje demografskih izzivov
Največja opozicijska poslanska skupina je predlagala amandma k 8. členu, da se črta določbo, povezano z vložitvijo prošnje za izdajo dovoljenja za začasno prebivanje tujcu, ki mu je prenehal status mednarodne zaščite, da je zdaj določen osemdnevni rok utemeljen in ga ni smotrno podaljševati na deset dni, kot predvideva predlagana novela. “Osebo, ki ji mednarodna zaščita ni bila odobrena pravnomočno, je treba čim prej deportirati, ne pa da se ji omogoča delo v Sloveniji,” je predlog dopolnila v imenu SDS po poročanju STA utemeljil Kosi. V SDS se sicer ne strinjajo s tem, da se vrzel na trgu dela rešuje s tujci, saj da je treba rešiti demografske izzive, “predvsem pa zaposliti slovenske državljane, tiste, ki delajo v tujini, in tudi tiste, ki zlorabljajo socialne transferje, torej lepo živijo od njih v Sloveniji in pač nočejo delati”.
.@andrej_kosi: Hvalili ste se, kako ste z reformo plačnega sistema uredili plače za medicinske sestre, a prav tega niste naredili. Prav te dajo največ pripomb na to, prav tega kadra niste uredili in to zapolnjujemo s tujci. Torej imamo kader doma, ki dela v tujini, manjko pa… pic.twitter.com/kvda3QdvMX
— Poslanska skupina SDS (@PS_SDS) March 26, 2025
Opravljena je bila druga obravnava predloga zakona o dostopnosti in uporabi gradiva o osamosvojitvi, vojni za Slovenijo in trgovini z orožjem. Decembra lani so namreč trije poslanci Svobode s prvopodpisanim Martinom Premkom vložili predlog zakona o zagotavljanju prostega dostopa do dokumentov o nedovoljeni trgovini z vojaškim orožjem in opremo v letih 1991–1994. Tedaj so pojasnili, da želijo, da se lahko javnost seznani z “gradivom oziroma z vsemi okoliščinami procesa osamosvajanja, vojne za Slovenijo in trgovine z orožjem ter ravnanji nosilcev javnih funkcij in drugih posameznikov, ki so pri tem sodelovali”.
V luči kritik zakonodajnopravne službe DZ in opozicije je sredi tega meseca prišlo do sprememb, tudi v primeru samega naslova zakona. Ni več namreč govora o nedovoljeni trgovini. Premk je v svojem izvajanju spomnil, da je že več kot 30 let od tega, ko se je naša država osamosvojila, a še naprej ni raziskano, kaj se je dogajalo z orožjem, ki je ostalo po osamosvojitveni vojni. Svoboda po njegovih besedah meni, da je napočil čas, da se Arhivu RS preda dokumentacija v zvezi s tem.
SDS se zavzema, da se javnosti odpre vse gradivo, starejše od 30 let
Tako v SD in Levici so napovedali podporo zakonskemu predlogu, v SDS in NSi pa so svojo podporo pogojili s sprejetjem dopolnila SDS, v skladu s katerim bi razkrili tudi dokumente o trgovini z orožjem pred osamosvojitveno vojno. “V SDS zakonu ne bomo nasprotovali, ga bomo pa podprli, če bo sprejet naš amandma,” je izpostavil poslanec SDS Žan Mahnič in dodal, da se v stranki zavzemajo za to, da javnosti odprejo vse gradivo, starejše od 30 let, “ne pa da se dokumenti odpirajo selektivno z nekim taksativnim naštevanjem dokumentov, kot so, recimo, naredili v tem zakonu,” je bil kritičen Mahnič.
.@ZanMahnic: V PS SDS temu zakonu ne bomo nasprotovali in ga bomo podprli, v kolikor bo sprejet naš amandma. Predlagamo, da se odpre vse dokumente iz obdobja osamosvajanja 🇸🇮, ne pa da zadeve odpiramo selektivno, kot ste recimo naredili v tem zakonu. pic.twitter.com/JKqWnupfMq
— Poslanska skupina SDS (@PS_SDS) March 26, 2025
V SDS se torej zavzemajo za to, da javnosti postane dostopna dokumentacija, ki se nanaša ali je v povezavi z nakupi orožja ali vojaške opreme od 9. maja 1945 do 31. decembra 1994. S tem se strinjajo tudi v NSi. “Če bo zajeto tudi to obdobje, bomo seveda zakon podprli. V nasprotnem primeru ga ne moremo podpreti, kajti mislimo, da zakon ni napisan v pravem času. Če je res prava volja, bi ga lahko napisali prej, ker se že čuti, da smo v neki predvolilni kampanji,” je izjavila poslanka Vida Čadonič Špelič. V stranki se jim zdi prav, da se javnost seznani s tem, “kdo je kdo in kakšno vlogo je imel pri trgovini z orožjem pred, med in po osamosvojitvi”.
V luči obravnave predloga Resolucije o preprečevanju korupcije v RS je ministrica za pravosodje Andreja Katič pojasnila, da gre za strateško-politični okvir in usmeritev za ukrepe na področju preprečevanja korupcije. “Vsebuje oceno stanja na področju korupcije ter opredeljuje 77 strateških ciljev, ki pa predstavljajo podlago za pripravo akcijskega načrta, ki bo natančno opredeljeval ukrepe, njihove nosilce in roke”, je navedla in dodala, da Slovenija potrebuje posodobljeno resolucijo o preprečevanju korupcije, po njenih besedah pa nas nenazadnje k temu sprejemu poziva tudi Evropska komisija v okviru poročila o vladavini prava.
Mahnič: Ta vlada lahko kvečjemu sprejme Resolucijo o pospeševanju korupcije
“Razpis Spirita in milijoni za kozmetiko, koncesije pri Boštjančiču, nakup prostorov za Urad za preprečevanje pranja denarja, nakup prostorov na Litijski 51, nakup še zdaj nerazdeljenih prenosnih računalnikov, politični pritiski in zahteve po zamenjavi določenih kadrov v Slovenski policiji, politično preganjanje članov Komisije za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb iz NSi, kadrovska imenovanja in klientelizem po državnih firmah, pošiljanje osebnih finančnih podatkov iz Fursa preiskovalni komisiji, nakazila državne firme Gen-I v tujino in dvigovanje 80 procentov v gotovini od tega zneska. To, kar se dogaja, bolje rečeno, ne dogaja na preiskovalni komisiji, ki bi v DZ morala preiskovati korupcijo”, je Mahnič izpostavil kot primere razlogov, čemu aktualna vlada ne more sprejemati konkretne resolucije. “Kvečjemu lahko sprejme Resolucijo o pospeševanju korupcije, kajti točno to je tisto, kar ta Vlada počne”, je bil ob tem jasen.
Vlada po besedah Mahniča na vseh segmentih družbe pospešuje, ustvarja in spodbuja korupcijo. V SDS zato ne verjamejo, da se je ta koalicija, ta vlada, resnično pripravljena zavzeti za boj proti korupciji. “Po eni strani bi dali večja pooblastila in se računa, da bo korupcijo preganjala KPK, po drugi strani pa predsednik KPK Robert Šumi, skupaj z Vladimirjem Prebiličem ustanavlja novo stranko”, je navedel kritično in dodal: “Kako se bo lahko potem, kolegice in kolegi, nekdo, ki sodeluje pri bodočem političnem projektu, boril proti korupciji, takšni in drugačni? Kako lahko nekdo drži roko nad tem, da naj bi se boril proti korupciji?”
.@ZanMahnic: Odlično vprašanje za rubriko “verjeli ali ne”. Kako lahko nekdo, ki vodi Komisijo za preprečevanje korupcije (KPK) – torej institucijo, ki naj bi zagotavljala nepristranskost, integriteto in nadzor nad politično etiko – hkrati ustanavlja politično stranko? In potem… pic.twitter.com/iREnZtjZs5
— Poslanska skupina SDS (@PS_SDS) March 26, 2025
Prav tako je poslanec izpostavil, da pri nas lovijo samo male ribe, ne pa tistih, ki dejansko perejo na desetine milijonov evrov, ki omogočijo, da kradejo denar iz državnih podjetij, in ki so tiho, ko se vse to dogaja. “Kolegice in kolegi, v Sloveniji se takšnih ne preganja, še več, v Sloveniji takšne parlament izvoli na mesto predsednika vlade.” V zvezi s konkretno izjavo se je sicer oglasila predsednica DZ Urška Klakočar Zupančič in gledalke in gledalce opozorila na dezinformacije. “Spoštovane državljanke in državljani, preberite, premislite, preverite, kar poslušate”, je slednja namreč pozvala.
Ž. N.