Evropa postaja vedno bolj podobna ameriškim liberalnim mestom, kot so Chicago, Los Angeles, Portland, San Francisco in Seattle. Pogled po nekoč modnih, barvitih evropskih mestih spominja na nekakšno vojno cono iz Sirije še iz časa, ko so tam pustošili na eni strani samodržec Asad in Rusi, na drugi strani Islamska država. Iz Slovaške prihaja še en šokanten posnetek, kjer migranti napadejo ostarelega moškega.
Na videu, ki se je najprej pojavil na socialnih omrežjih, nastopajo mladi, močni fantje, takšne kot po navadi vidimo na ladjah nemških NVO-jev, ki jih financira nemška vlada. Dva se na klopi smejita in vzpodbujata svojega “pogumnega” kolega, ki se je od zadaj spravil nad starca, ki lahko hodi le s pomočjo palice, najbrž zato, da ga oropa.
Starec se pogumno bori s pol stoletja mlajšim od sebe, dokler ga ta od zadaj ne spodnese na tla in zbeži – najbrž z njegovim denarjem. Starec nemočno obleži na tleh.
The usual suspects molest and rob an elderly disabled man. pic.twitter.com/cXtTRhijOG
— RadioGenoa (@RadioGenoa) October 1, 2023
Evropa se spopada z največjo migrantsko krizo po letu 2015
Število čolnov, ki prevažajo migrante iz severne Afrike čez Sredozemlje, hitro narašča. Tunizija in Libija v severni Afriki sta zdaj izhodišče za večino migrantov, ki se odpravijo na tvegano pot čez Sredozemsko morje.
Večina se odpravi v Italijo. Letos je to pot opravilo že več kot 72.000 ljudi. To je več kot dvakrat toliko kot lani. Naval je sestavljen predvsem iz podsaharskih Afričanov.
Število migrantov, ki so vložili prošnje za azil v EU, je v prvi polovici letošnjega leta poskočilo za 28 % v primerjavi z enakim obdobjem lani, kažejo uradni podatki. Med januarjem in koncem junija letos je bilo v 27-članskem bloku ter pridruženih državah Švici in Norveški vloženih 519.000 takih prošenj, je sporočila Agencija Evropske unije za azil (EUAA).
Letos prvič po leto 2016 več kot milijon prosilcev za azil
EU bo tako letos sprejela več kot milijon prosilcev za azil – največje število od leta 2015–2016, ko je bila priča velikemu pritoku, predvsem Sircev. Leta 2015 je blok prejel 1,35 milijona prošenj za azil, nato pa je bilo leta 2016 še 1,25 milijona prošenj. Število se je zmanjšalo leta 2017, potem ko je EU sklenila dogovor s Turčijo, da bo omejila nedovoljene prehode meja, in na vrhuncu pandemije covida leta 2020 in 2021, ko so veljale omejitve potovanj.
Številke so se od takrat ponovno povečale, leta 2022 pa so zabeležili 53-odstotno rast vlog, zaradi česar so bile številne države EU pod pritiskom, so sporočili iz EUAA. Nastanitev in podpora sta v mnogih primerih že prešibki, saj več držav EU gosti štiri milijone ukrajinskih beguncev, ki zaradi ruske vojne proti njihovi državi uživajo status zaščite, ločen od azila.
Sirci in Afganistanci predstavljajo skoraj četrtino prošenj za azil, prejetih letos. Druge narodnosti, ki iščejo zaščito v Evropi, so državljani Venezuele, Turčije, Kolumbije, Bangladeša in Pakistana – v nobeni od teh ne vlada vojna.
Nemčija, ki je v letih 2015–2016 sprejela večino sirskih beguncev, je še naprej glavna destinacija EU za prosilce za azil, predvsem tiste iz Sirije in Afganistana. Nemčija je v prvi polovici leta 2023 prejela 62 % vseh prošenj za azil Sircev v EU.
Več držav članic je razkrilo, da so njihovi socialni sistemi zasičeni zaradi števila prosilcev za azil, ki naj bi jih sprejele in obravnavale, vključno z Belgijo, Nizozemsko in Nemčijo.
Seveda ne pomaga, da si leva evropska politika na skrivaj želi čim več revnih migrantov, ki bodo v prihodnosti njihovi hvaležni volivci. Težko bi si drugače razložili dejstvo, da nemška vlada sponzorira čolne, ki pobirajo migrante 11 kilometrov pred tunizijsko obalo, ki je še vedno v pristojnosti Tunizije.
I. K.