Prihajajoči petek bo v Državnem zboru potekala nujna seja Odbora za notranje zadeve. Poslanci bodo po koncu glasovali o treh sklepih, ki vlado pozivajo k čim hitrejši pripravi strategije masovnega uvoza migrantov in povečanje azilnih kapacitet za njihovo nastanitev. Tovrstne strategije so v tujini že spodletele. Naivna pričakovanja o zaposlitvi in integraciji “ilegalcev” so se sprevrgla v poročila o masovni brezposelnosti in nasilju na ulicah.
Poslanka Gibanja Svoboda Tereza Novak v sklicu seje piše, da se oblast v Sloveniji zaveda problematike “nereguliranih migracij”, a da v Sloveniji vlada tudi hudo pomanjkanje delovne sile. “Potrebujemo ukrepe, ki nam bodo omogočili oziroma olajšali dostop do človeških virov, in bodo obenem nam in njim omogočili oziroma olajšali njihovo integracijo v družbo,” je zapisala v sklicu seje.
V sklicu nato še navaja, da je Vlada letos ustanovila dve delovni skupini, katerih namen je pripraviti migracijsko in integracijsko strategijo. Po sprejemu obeh strategij bodo sledile tudi spremembe zakona o tujcih. “Naloga delovne skupine za integracijo je pripraviti strategijo vključevanja tujcev, ki niso državljani Evropske unije, v kulturno, gospodarsko in družbeno življenje Slovenije. […] Delovna skupina se pri pripravi ukrepov za učinkovito integracijo usmerja zlasti na jezikovno integracijo, integracijo na področju izobraževanja, trga dela, lokalne skupnosti in sodelovanja z diasporami,” piše v strategiji.
Integracije za kršitelje zakonov
Vlada bo torej skušala v slovensko družbo integrirati posameznike, ki so ob samem vstopu v državo prekršili zakon. Slovenska zakonodaja namreč že sedaj določa postopke, po katerih lahko tujci zakonito vstopijo v državo iz najrazličnejših razlogov, bodisi ekonomskih, bodisi osebnih. Svoj dom so v Sloveniji na tak način našli številni tujci, ki so v preteklosti zapolnili delovna mesta, za katera pri domačinih ni bilo zanimanja ali pa jih je bilo preprosto premalo. Tako so tvorno soustvarjali Slovenijo. Integracija pa na žalost ni bila vedno uspešna. Neredko se potomci priseljencev niti na deklarativni ravni ne identificirajo s slovenstvom.
Migracijski val med leti 2015 in 2016 je bolj ali manj urejene migracije postavil na glavo. Na južni državni meji so se pojavile trume migrantov, brez kakršnekoli dokumentacije in z željo po tem, da se ustalijo v Evropi. Velika večina, kot ugotavlja sklic seje odbora za notranje zadeve, ni kazala interesa, da se ustali v Sloveniji. Je namreč neatraktivna z vidika ekonomskih priložnosti in zaradi nizkih socialnih transferjev, če jih primerjamo s tistimi, ki bi jih lahko prejeli v Nemčiji ali na Švedskem. V Nemčijo je od leta 2013 pa do 2018 vstopilo 1,2 milijona migrantov. Leta 2020 je bilo zaposlenih 48 odstotka teh prišlekov. 68 odstotkov jih je opravljalo službe za polni ali krajši delovni čas. Od tega je 17 odstotkov opravljalo vajeništva, 3 odstotki plačana pripravništva, 12 odstotkov jih je opravljajo manjša dela oz. “obrobne zaposlitve”, z zgornjo mejo dohodka 520 evrov ali manj na mesec (VIR). Iz Švedske ravno te dni poročajo o hudem porastu nasilja, ki ga izvajajo tolpe nasilja. Tako hudem, da so oblasti za pomoč naprosile vojsko, ki naj posreduje na ulicah najbolj pri prizadetih mest.
Ker se vlada in koalicija, sestavljena iz Gibanja Svoboda, Socialnih demokratov in Levice, ne želi učiti iz tujine, nastajajo tovrstni pozivi:
Žiga Korsika