Levi mediji skoraj vsak dan ustvarjajo nove in nove afere, s katerimi želijo očrniti željo ministra za notranje zadeve Aleša Hojsa po depolitizaciji policije. Zadnja Tarča je bila krona napadov na Hojsa osebno, ki pa se akterjem ni popolnoma izšla. “Če tem napadom ne bi sledil medijski pogrom, bi se jim lahko le nasmehnil. To je za lase privlečena zgodba. Dejstvo je, da sam ugotavljam, da so povezave do Socialnih demokratov, levega političnega pola, močni. Nekatere stvari vezane na člane stranke SD se izgubijo v predalih. Ampak bodimo iskreni, to je historično. Partijske strukture so obvladovale policijo. Logično, da so se stvari prenašale iz roda v rod. Histerično obnašanje stranke SD, je ravno dokaz tega, da se bojijo, da bi izgubili vpliv v policijo,” poudarja Hojs.
“Ko je predsednik vlade želel, da prevzamem resor za notranje zadeve, sem se zavedal, velike odgovornosti. To je vendarle resor, ki je še kako pomemben. Mnogi pravijo, da je to drugi najbolj pomembni resor za predsednikom vlade glede na vpliv in kar se v notranjih zadevah dogaja. Njegovo povabilo sem sprejel s težkim srcem, ampak so vabila v življenju, ki jih ne smeš in ne moreš odreči,” je Hojs povedal uvodoma v oddaji Dialog z voditeljem Aleksandrom Rantom.
“Pri samem delu sem takoj naletel na tisto, kar je bilo v zraku. To, da bo verjetno en del policije, pa tudi en del zaposlenih na Ministrstvu za notranje zadeve neprestano metalo polena pod noge,” je izpostavil in ob tem dodal, da mora obenem reči, da je srečal in spoznal dobre in izjemno kompetentne strokovne sodelavce za katere ga ne zanima kateri politični opciji pripadajo. “Ravno to kar želim na policiji in Ministrstvu za notranje zadeve je, da se stvari odvijajo strokovno. Se pravi depolitizirano, z največjo mero zakonitosti. Mislim, da je to želja vseh. To kar je želja vseh državljanov, da se končno stvari v naši družbi začnejo premikati v tisto smer, ko bodo kriminalci, bodisi tisti, ki se poslužijo najbolj nizkotnih kriminalnih dejanj, kot so uboji, umori in posilstev ter tisti, ki so pokradli milijonske zneske, tisti, ki skozi milijonska naročila še danes kradejo, sankcionirani in ustrezno kaznovani. Oziroma, da bodo za svojo krivdo odsedeli.”
Glede na to, da je Hojs iz LMŠ vrst izvedel, da je prejšnji minister prejemal neanomizirane podatke, nato pa je bil izločen iz adreme ob nastopu mandata, je na to Hojs pripomnil, da je zanimivo zavedanje, da so bili oni glavni, ki so govorili o njegovi neprimernosti. “Na koncu se ugotovi, da so bili oni z globoko državo globoko z roko v marmeladi. Zakaj se je policija odločila, da preneha s pošiljanjem ravno 13. marca, na dan, ko smo nastopili naš mandat, nisem ugotavljal. To mi je en velik signal. Kasneje se je v sam postopek vključila tudi informacijska pooblaščenka, ki je že nedvomno ugotovila, da so stvari v preteklosti potekale nezakonito. Da se takih poročil ne bi smelo pošiljati ministru,” je izpostavil in dodal, da je šla pooblaščenka obenem v drugo skrajnost. Povedala je namreč, da teh poročil ne bi smeli dobivati niti nadzorniki policije. “Torej, kdo lahko policijo sploh nadzira, če nadzorniki policije ne smejo videti o čem se obveščajo? Potrebno bo najti neko uravnoteženje. Sam zastopam stališče: Mene kot politika posamezen primer Franceta, Jožeta, ne zanima. Tega ne želim vedeti, da ne bo kakršnegakoli očitka, da se karkoli iz tega vidika uporablja v politične namene,” je bil jasen.
“Moj edini cilj je, da je policija organ v sestavi, ki bo delala zakonito in uspešno”
Glede očitkov okrog kadrovskega cunamija, je Hojs izpostavil, da je bilo na nek način za pričakovati, da vse menjave, čeprav jih izvaja direktor policije, vsaj na levem političnem polu, levem političnem medijskem prostoru, ne bodo sprejete z odobravanjem. “Sledim preprosti kmečki logiki. Slovenski državljani so lahko videli, kaj je v preteklosti naredil NPU, kako neuspešni so bili pri pregonu večjih kaznivih dejanj. Eden od škandalov, ki se je v preteklosti zgodil je, da so vsi akterji, vključno do parlamentarne preiskave, ki jo je vodil Hanžek, ugotovili, kaj vse je šlo pri TEŠ 6 narobe- milijardne kraje itd. Poglejte kot zanimivost: Tega primera ni raziskal oziroma pripeljal do sodišča NPU, ampak krimi policija v Celju. Torej nekaj neverjetnega, tja so postavili najbolje usposobljen kriminaliste in najbolj plačane, njihova uspešnost pa je zelo na nizki ravni,” je bil kritičen in ob tem dodal, da ne bo imel težav z NPU, ko bo ta dokazal, da se kriminalci preganjajo in bo prišlo do epiloga na tožilstvu in sodišču. “Moj edini cilj je, da je policija organ v sestavi, ki bo delala zakonito in uspešno.”
Državljani po besedah Hojsa tako dobivajo občutek, da se preganja kurje tatove ali da se preganja tiste, ki namesto 40 vozijo 60 kilometrov na uro. Velike zgodbe pa polzijo mimo. “V enem od razgovorov s kriminalistom sem izvedel, da je v primeru nabav žilnih opornic, kjer je preiskovalna komisija natančno definirala kaj se je dogajalo, kdaj, kdo vse je bil vpleten, od šefa dobil zavrnitev, ko je predlagal, da se pregleda bančni račun in transakcije tožilca Harija Furlana. V spisih Državnega zbora RS se je ugotovilo, sumilo, da je bivši minister za zdravje Borut Miklavčič, s katerim imam sam negativne izkušnje, ker je nasproti mene zahteval podkupnine, da se pogleda transakcije. So rekli šefi: ne, da tega ne bodo pogledali. Očitno je v kriminalistični policiji neka zlizanost z neko paradržavo, bivšo Udbo, ki je stvari vodila.”
V oddaji se je Hojs dotaknil tudi izbiro direktorja policije. “Ko človek išče direktorja policije, veliko kandidatov ni. Sam ocenjujem direktorja Andreja Juriča kot izjemno kompetentnega policista. Celo življenje je namreč bil v policijskih vrstah. Tudi afero, ki so mu jo želeli obesiti glede ponarejanja, je laž,” je izpostavil in obenem dodal, da Jurič sam tega ne bo zmogel. Na ključne pozicije, bo moral postaviti ljudi, ki jim zaupa in so kompetentni, je prepričan. Povedal je, da z optimizmom gleda na višji vpis na policijsko akademijo Tacen, ki je višji kot prešnja leta. “Potrebno je počakati 2-3 leta, ena lastovka namreč ne prinese pomladi. Mnogokrat v časih krize, je to izhod za mlade, ki najdejo stabilnost v tej službi,” je zatrdil in dodal, da je nujno korigirat ustrezna plačila v policiji in vojski. “Ta vlada je pred 14 dnevi uredila za 2 razreda višje plačilo rezervnih policistov,” je povedal.
V samem zaključku oddaje se je fokusiral na očitke v oddaji Tarča. “S svojimi usmeritvami je namreč naložil direktorju policije, da preveri ali je v teh postopkih policija delovala zakonito in ali so verodostojno pripravili obtožnico. Za vse zgodbe se lahko odpre nadzor. Če bo potrebno, ga bomo odprli, direktorat policije ima to čez,” je pojasnil. V luči očitkov s strani stranke SD glede politizacije policije, do katere naj bi prihajalo na račun kadrovskih menjav, je Hojs zatrdil, da če tem napadom ne bi sledil medijski pogrom, se bi jim lahko le nasmehnil. “To je za lase privlečena zgodba. Napadi pa so dobili odmev v dominantnih medijih.”
Stranka SD je v veliki meri tista, ki je najbolj vpeta v policijske vrste
Po besedah Hojsa je dejstvo, da sam ugotavlja, da so povezave do Socialnih demokratov, levega političnega pola, močne. “Ugotavljam, da so nekatere stvari vezane na člane stranke SD izgubijo v predalih. Podpredsednik sindikata, ki me je napadel, je kandidiral na listi stranke SD, iz kvote SD pa je opravljal funkcije v občinskih upravah. Formalno ni član stranke, je njihov izgovor, je izpostavil in ob tem podal prepričanje, da gre le za prozorna sprenevedanja. “Stranka SD je v veliki meri tista, ki je najbolj vpeta v policijske vrste. Ampak bodimo iskreni, to je historično. Partijske strukture so obvladovale policijo. Logično, da so se stvari prenašale iz roda v rod. Histerično obnašanje stranke SD, je ravno dokaz tega, da se bojijo, da bi izgubili vpliv v policiji. Želim si, da naj se v policiji dela strokovno in brez političnih ambicij,” je poudaril Hojs.
Nina Žoher