Dominantni mediji so prikladno izpustili novico o obisku Elona Muska v Izraelu. Večino namreč obvladuje politična levica, ta pa ga je predhodno razglasila za antisemita. Njegov obisk Izraela tako ne sodi v politično medijski konstrukt, ki ga je ta ustvarila o najbogatejšem zemljanu. Resnica je seveda povsem drugačna, kot se je izkazalo ob samem obisku.
Musk se je med včerajšnjim obiskom sestal s političnim vodstvom države. Sestal se je s predsednikom države Isaacom Herzogom, nato pa še s premierjem Benjaminom Netanjahujem. S slednjim sta obiskala kibuc Kfar Azza, ki je bil napaden 7. oktobra. V Kfar Azzi je živela štiriletna Abigail Edan, štiriletna deklica z dvojim državljanstvom, ki jo je na dan napada ugrabila teroristična organizacija Hamas in je bila po poročanju AP spuščena v nedeljo.
V spletnem pogovoru z izraelskim premierjem se je strinjal, da je trea Hamas uničiti. “Tiste, ki nameravajo umoriti, je treba nevtralizirati. Potem se mora propaganda ustaviti. […] Ljudi le urijo v morilce,” je dejal Musk. Tako Musk kot Netanjahu pa sta se strinjala, da mora Gaza po koncu vojne stopiti na pot razvoja.
Del pogovora, kjer sta sogovornika govorila o obnovi Gaze, so mediji prikladno izpustili. Kaj sta povedala? Netanjahu je povedal, da bo treba po koncu sovražnosti obnoviti Gazo. Nato je Musk odgovoril: “Pri tem bi rad sodeloval. Treba je eliminirati teroriste ali tiste, ki želijo moriti in pomagati tistim, ki ostanejo. Nekaj takega se je zgodilo v Nemčiji in na Japonskem. To je nekaj redkega v zgodovini, navadno zmagovalec opleni poraženca,” je povedal Musk.
The conversation this morning between Elon Musk and Bibi Netanyahu was a remarkable one, especially considering the backdrop of it all, where people have called Musk an antisemite and people have claimed that Netanyahu doesn’t care about Gaza.
First of all, I think we can quite… pic.twitter.com/7hPR0MIBla
— Brian Krassenstein (@krassenstein) November 27, 2023
Svoj komentar je dodal tudi novinar Brian Krassenstein, sodelujoč pri pogovoru: “Prvič, mislim, da lahko precej jasno vidimo, da Musk ni antisemit, in drugič, sovražnik niso ljudje v Gazi, ampak radikalizirani teroristi v Gazi.”
Nekateri ne prenesejo svobode govora
Socialno omrežje Twitter je bilo pred Muskovim prevzemom veliko bolj podobno socialnim omrežjem pod okriljem Meta (Facebook, Instagram). Ne po funkcionalnosti, temveč glede politike do svobode govora. Prejšnje vodstvo je javno debato na omrežju intenzivno reguliralo. Pod krinko preprečevanja sovražne komunikacije so cenzurirali predvsem konzervativne glasove. Nesporni dokazi, da resnični cilj moderacije pogovora ni bilo zgolj preprečevanje sovražnosti, temveč tudi utišanje desne politične opcije, so prišli na plan šele po Muskovem prevzemu podjetja, ko je objavil nekatere interne komunikacije v družbi.
Z njegovim prihodom se je javna debata spet razživela, moderacija je stekla znotraj zakonskih okvirjev. Konservativni profili so pridobili na vidljivosti, žal pa so ponovno dobili glas tudi nekateri neokusni komentatorji. Nekatere nevladne organizacije, kot je denimo Media Matters, so zato zoper Muska sprožile akcijo, s katero so hotele prepričati oglaševalce, da se umaknejo s platforme. Zaradi krivih obtožb je Musk zoper njih sprožil “termonuklearno tožbo”.
Napadi na Muska po zadnjem obisku Izraela tako še bolj delujejo kot slabo domišljen konstrukt.
Ž. K.