Na Pohorju so malo pod cerkvijo svetega Areha le odkrili kamniti spomenik, posvečen vsem žrtvam, ki so bile po koncu druge svetovne vojne umorjene in brez imena pokopane na Pohorju. Slavnostni govornik je bil zgodovinar Mitja Ferenc, ki je prebral pričevanje o grozotah, ki so se dogajale leta 1945 na Pohorju.
Odkritja spomenika so se udeležili številni visoki gostje, med drugim veleposlanica Avstrije Elisabeth Ellison-Kramer in veleposlanica Nemčije v Sloveniji Sylvia Groneick. Na Pohorje je prišel tudi predsednik največje opozicijske stranke SDS Janez Janša. Spominsko znamenje je blagoslovil mariborski nadškof metropolit Alojzij Cvikl.
Spominsko obeležje za po vojni pobite stoji na javni površini, tik ob planinski poti, ki vodi z Bellevueja na Areh. Postavljeno je bilo z donacijami posameznikov in društev, vključno s potomci nekdanje mariborske nemške manjšine. Ti, kakor tudi iz Avstrije, so se po poročanju Večera danes tudi v velikem številu udeležili dogodka, ki je potekal v slovenskem in nemškem jeziku.
Iz Avstrijskega črnega križa – Schwarzes Kreuz – je bil prisoten upokojeni polkovnik Dieter Allesch. Na prireditvi niso manjkali niti zgodovinarji Dr. Jože Dežman, Dr. Jože Možina in Prof. Dr. Stefan Karner.
“Žalna slovesnost ob odkritju pomnika preko 6000 žrtvam po 2. sv. vojni pobitih in brez imena zagrebenih na (doslej odkritih) 23 komunističnih moriščih na Pohorju. Zahvala Martinu Kostrevcu za neutruden boj spomina proti pozabi in vračanje dostojanstva pomorjenim,” je ob tem zapisal Janez Janša na X.
Žalna slovesnost ob odkritju pomnika preko 6000 žrtvam po https://t.co/YgunX6D6aq. vojni pobitih in brez imena zagrebenih na (doslej odkritih) 23 komunističnih moriščih na Pohorju.
🙏 Martinu Kostrevcu za neutruden boj spomina proti pozabi in vračanje dostojanstva pomorjenim. pic.twitter.com/qbl5fkZNpy— Janez Janša (@JJansaSDS) October 5, 2024
Civilizacijski dolg do brezimnih žrtev
Slavnostni govornik je bil zgodovinar Mitja Ferenc, ki je prebral pričevanje o grozotah, ki so se dogajale leta 1945 na Pohorju. Predstavil je še aktivnosti pri odkrivanju drugih prikritih grobišč po Sloveniji. “Da je naša država občasno stopila na pot zmanjšanja civilizacijskega dolga do brezimnih žrtev, so bili potrebni pogumni in vztrajni posamezniki, kakor je Martin Kostrevc,” je dejal in v svojem govoru prebral pričevanje “oznovca” ki je razkril grozote, ki so se dogajale leta 1945 na Pohorju, kjer danes končno stoji spomenik:
“Vzpenjamo se proti Pohorju. Tam nekje na polovici poti proti Mariborski koči zavijemo na desno. Pristanemo v temi, na nekakšni stranski cesti. Knojevska straža nas že čaka. Do izkopanega grobišča je treba iti peš. Knojevci razsvetlijo pot z akumulatorskimi svetilkami, nato kar pomečejo zapornike s kamionov in nato marš proti izkopanemu grobu. Knojevski borci so vsi maščevalno nastrojeni, kajti Nemci so jim baje postrelili svojce in požgali domove,” je med drugim dejal.
Govor slavnostnega govornika, dr. Mitje Ferenca, ob otvoritvi spomenika komunističnega nasilja na Pohorju! pic.twitter.com/3EAJdjixbQ
— Portal e-maribor.si – uradni profil (@Embportal) October 5, 2024
“Zapornike prisilijo, da pojejo “Deutschland, Deutschland über alles!” Strahoten prizor. Pot pod pohorskimi smrekami, razsvetljena z reflektorji, in besni knojevci s pojočimi zaporniki. Ali je to res tisto, za kar smo se borili? Pridemo pred jamo. Slačenje zapornikov, da jih ne bi bilo mogoče identificirati. Ko se slačijo, jim odvežejo roke, nato pa jih spet zavežejo. Presune me, ko vidim še mladoletno hči nemškega funkcionarja. Čeprav vsa izčrpana ima se zmeraj čudovito lepo telo. Goli sedijo na tleh … Nato da knojevski oficir, v dogovoru z nami, oznovci, povelje za streljanje. Po pet jih vlačijo pred jamo in od obeh strani postrelijo z lahkimi strojnicami, da padejo žrtve v jamo … Serijsko streljanje se nadaljuje. Po pet golih teles pred jamo. Ker imajo prestreljene noge, jih vlečejo pred jamo, potem mečejo vanjo in nato ustrelijo. Tudi mlado nemško dekle izgine v jami. Na koncu odnesejo knojevci obleke na kamione, da jih bodo potem uničili.”
Pohorje je postala velika ljubezen še vedno postavnega in za svoja leta precej mladostnega, 91-letnega Martina Kostrevca. Zanj pa je Pohorje tudi skrb in dolžnost. Že več desetletij se je z redkimi podporniki boril za resnico in dostojno obeležitev več tisoč po vojni pobitih nedolžnih žrtev na Arehu in v okolici. In končno je to le uspelo.
T. B.