Na Paškem Kozjaku so v soboto, ob 35. obletnici Manevrske strukture narodne zaščite, odkrili obeležje vizualni opazovalni postaji, ki je med vojno za Slovenijo nadzorovala zračni prostor in meje Šaleške doline. Dogodek je obeležil pomembno, a pogosto prezrto vlogo vizualnega opazovanja v obrambi slovenske samostojnosti.
V sodelovanju z Združenjem VSO Zahodna Štajerska je slovesnost potekala na mestu, kjer je od 24. junija do 24. septembra 1991 delovala ena od opazovalnih postaj Manevrske strukture narodne zaščite. Ta je bila ključni odgovor na razorožitev Teritorialne obrambe s strani Jugoslovanske ljudske armade.
Dogodek je simbolično počastil pomen učinkovite obrambe, ki jo je slovenski narod uveljavil v času največje preizkušnje. “To je dogodek v zgodovini, ki ga je treba negovati, spoštovati in tudi na tak način obeležiti – se ga spominjati,” je poudaril župan Občine Dobrna, Martin Brecl.
Opazovalnice – nevidna mreža obrambe
Tine Brajnik, slovenski časnik in veteran vojne za Slovenijo, je izpostavil pomen sistemov, ki so delovali izven neposredne vojaške fronte. “Poleg oboroženih obrambnih in varnostnih sistemov – Narodne zaščite, Teritorialne obrambe in organov za notranje zadeve – so delovali tudi drugi sistemi, ki so pripomogli k organiziranju in koordinaciji celotne obrambe Slovenije,” je povedal Brajnik.
Posebej pomemben je bil sistem za opazovanje in obveščanje, ki je služil zbiranju informacij, obveščanju in alarmiranju prebivalstva. “Sistem so sestavljali centri za obveščanje s pripadajočimi vizualnimi opazovalnimi postajami. Te so bile namenjene spremljanju predvsem zemeljske in RKB situacije ter dodatnemu opazovanju zračnega prostora na določenem območju – v vseh 140 občinah.“
Že od začetka maja 1991 so bili v teh centrih organizirani stalni dežurni sistemi. Po 24. juniju pa so začele delovati tudi ekipe na terenu, ki so s prostim očesom nadzorovale nebo in premike enot JLA. “Njihova naloga je bila stalno spremljanje dogajanja na opazovanem področju, predvsem opazovanje in javljanje možnih premikov in aktivnosti JLA. Opazovanje zračnega prostora pa je bila naloga, ob kateri so pripadniki opazovali lete in aktivnosti aviacije JLA ter njihove posledice,” je pojasnil Brajnik.
“Živi radarji” brez tehnologije, a s pogumom
Dogodka se je udeležil tudi nekdanji minister za obrambo, Janez Janša, ki je posebej izpostavil pomen posameznikov: “Nastajajoča slovenska vojska ni imela tehnike, s katero bi lahko spremljala situacijo na nebu. To so nadomeščali tisti, ki so bili – kot je rekel gospod brigadir – na 140 opazovalnicah.”
Janša je poudaril, da so bili časi, ko se je z minimalnimi sredstvi doseglo največ. “Danes, v svetu umetne inteligence, si je težko predstavljati tiste čase. Uporabljali smo tisto, kar smo imeli, in v seštevku se je potem pokazalo, da smo bili uspešni.” Čeprav je bila osamosvojitvena vojna kratka, je bila po njegovih besedah po vseh merilih uspešna. Obeležja, kot je to na Paškem Kozjaku, imajo po njegovih besedah neprecenljiv pomen za ohranjanje zgodovinskega spomina.
“Hvala vam za korajžo. Hvala vam, da se niste ustrašili, ko so takrat pisali: ‘Peta najmočnejša armada v Evropi.’ Armade, ki je imela tanke, letala, radarje, podmornice, raketne topolnjače. Mi pa – nič od tega. Zgolj lahko pehotno in protioklepno orožje. Vendar veliko srce in veliko poguma,” je poudaril Janša.
Čas, ki je združil narod
Janša je še dejal, da ima vsak narod čas, ki ga posebej zaznamuje – za Slovence je to čas osamosvojitve. “To je bil čas, ki nas je združil. Čas, ko si je narod – dejansko edinokrat v zgodovini – pisal sodbo sam, na plebiscitu. To je čas, za katerega imamo empirični dokaz, da smo bili enotni.”
A so takratna pričakovanja, ko si je narod predstavljal razvito, demokratično in civilizirano državo, delno razočarala. Po 34 letih življenja v samostojni državi cilji namreč še vedno niso povsem uresničeni.
A. G.