“Eppur si muove” ali “In vendar se premika” je znan izrek italijanskega astronoma Galilea, kar pa ne velja samo za vrtenje Zemlje, temveč tudi za delovanje RTV, ki se iz pretežno leve usmerjenosti le nekoliko premika desno proti sredini. To pa izjemno boli tiste, ki so bili vsa ta leta navajeni njim naklonjenega poročanja. Tokrat pa je Jože Možina z vodenjem oddaje Utrip razburil levo srenjo, saj je razkril resnico o bitki pri Dražgošah, ki je sicer nikoli ne bi priznali. Ni odveč omeniti, da so ga na levem polu popolnoma popljuvali in napadli, medtem ko so sami najbolj goreči podporniki “novinarske svobode”.
Oddajo, ki nudi tedenski pregled dogajanja v Sloveniji na RTV, Utrip, je tokrat vodil novinar in zgodovinar dr. Jože Možina. Slednji je na samem začetku prikazal nekoliko drugačno zgodbo, ki jo predstavljajo nekateri, povezano z zloglasnimi Dražgošami. “Tako se je začel teden: z veliko mašo v kraju nesrečnega vojnega spomina v Dražgošah. O tej vasi so pisali pravljice za otroke, ki jim včasih še vedno verjamejo tudi nekateri odrasli,” je poudaril Možina.
V nadaljevanju se sprašuje, kaj je resničen razlog, da ne slavijo resnično zmagovite bitke Cankarjevega bataljona mesec prej v Rovtu pod Blegošem, kjer je padlo 45 okupatorjev in ni ubit noben civilist, ampak namesto tega slavijo tragedijo, ki so jo fanatični komunistični poveljniki vsilili nesrečnim Dražgošanom in tudi soborcem pred 80 leti. “Tega ne izvemo. Ponavlja se stara mantra,” je dejal.
Možina v nadaljevanju pokaže govor zadnjega partijskega šefa Milana Kučana, kjer govori o sami bitki. “Izzvalo je vse, kar je v človeku najžlahtnejšega, izzvalo pa je tudi, kar je v njem najslabšega. Boju in odporu borcev Cankarjevega bataljona, ki je bil visoko etično utemeljen s pravico naroda do obrambe svoje svobode in obstoja, je sledil strašen zločin. Maščevanje zaradi poraza, ki ga je prvič na tleh 3. rajha doživela nemška vojska, je bilo strašno,” je dejal Kučan.
Partizani so se v Dražgošah umaknili
Kot pojasnjuje Možina, pa nemška vojska v Dražgošah ni doživela poraza. “Po partizanskem umiku so bili domačini prepuščeni okupatorjevemu ubijanju. Ideološka govorica, ki smo je vajeni, se ohladi, če dobijo glas tisti, ki so tragedijo doživeli in trpeli,” je izpostavil in dodal nekaj pričevanj tamkajšnjih prebivalcev, ki pravijo drugačno zgodbo od tiste, ki nam jo skušajo “prodati”, saj pravijo, da partizanov v omenjenem kraju že ni bilo več, ko so prišli Nemci. “Moške iz drugega dela vasi so žive zažgali, vse ostale izgnali, vas uničili do temeljev,” je dejal.
Na spomeniku, ki se mu poklanjajo, še vedno stoji zapis, da so izbojevali veliko zmago. “Lagali so, da je padlo 2500, 120 napadalcev, čeprav je že desetletja, kar je zgodovinar Tone Ferenc dokazal, da je padlo 26 okupatorjev in devet partizanov. Nemci so pobili še 41 nedolžnih domačinov,” je še dodal Možina. Nekateri domačini celo menijo, da če partizani ne bi prišli v to vas, se to morda sploh ne bi zgodilo. Drugi pričevalec pa meni, da je bila to čisto politična zamisel, da so žrtvovali to vas z namenom, da so lahko rekli: “Poglejte, kaj so Nemci naredili.” “Drugače pa so zame krivi partizani, da smo mi to prestali, kar smo,” je še dejal eden izmed pričevalcev.
Možina še na primeru dogodka v Dražgošah izpostavi, kako Kučan v današnjih časih vidi novodobni fašizem. “Današnje podobe fašizma niso enake tistim iz polpretekle zgodovine, a idejna izhodišča so enaka. Treba je povedati, kam lahko vodijo razgradnja ustavne ureditve, poskusi vladanja z odloki izigravanje in izsiljevanje zakonov, posegi v načelo delitve oblasti, napadi na sodstvo, na neodvisnost tožilcev in policije /…/ odnos do beguncev, zloraba zgodovinopisja,” je dejal Kučan.
Komunizem je bil takoj za nemškim okupatorjem odgovoren za največ smrti
Po Možinovem opažanju beseda fašizem lahkotno spolzi iz ust kot kletvica. “Tako žaljivo za tiste, ki so res trpeli pod tem režimom, in nespodobno sploh, ko to izreka nekdanji vodilni funkcionar komunizma, fašizmu sličnega totalitarizma, zatiralca demokracije in človekovih pravic, ki je pobil, pregnal, izropal, onesrečil na desettisoče Slovencev,” je dejal Možina in to podkrepil z grafom, iz katerega je razvidno, da je zaradi komunizma na slovenskih tleh svoje življenje med vojno in po njej izgubilo skoraj 25 tisoč ljudi. Število žrtev komunizma je bilo tako najvišje takoj za nemškim okupatorjem, ki je povzročil 32 tisoč smrti.
Še zelo zgodaj je ampak takoj po tem twitu grem poravnat položnico za RTV, tako vesela sem za včerajšnji Utrip. @JozeMozina hvala vam iz srca👍
— Špela Slovenija🇸🇮 (@SpelaSlovenija) January 16, 2022
Poleg Dražgoš Možina v oddaji še omenja, zakaj Alenke Bratušek in Tanje Fajon ni bilo v Dražgošah, dogodka se je udeležil le Luka Mesec. “Se lahko zgodi, da bodo botri levice izpustili iz rok prepirljive vrabce in pograbili Goloba, ki ga javnomnenjske ankete uvrščajo na streho slovenske politike?” se je vprašal in v nadaljevanju predstavil Goloba in njegov dogodek v Mariboru. V pregledu tedna še predstavi oprostilno sodbo Zoranu Jankoviću, novinarsko konferenco Inštituta 8. marec in ostale pomembne dogodke.
Kar se tiče Utripa: Prav je, da sedaj končno tudi levi vidite, kako se počutijo desni, ko ste vi furali brezopozicijsko enoumje, si jemali pravico do interpretacije določenih ideoloških kontekstov – npr. ideologijo feminizma & LGBT (teorijo spola), begunsko krizo, konservativnost
— Roman Vodeb (@RomanVodeb) January 16, 2022
Tisti, ki pravijo, da so novinarji pod pritiski, jih tudi napadajo
Izčrpen, nekoliko drugačen in odkrit prispevek pa je na noge dvignil levičarje, ki sicer še vedno zagovarjajo zločince. Medtem ko tudi v Slovenijo vabijo različne komisije iz EU pod pretvezo, kako so v Sloveniji novinarji pod pritiski, pa ravno ti izvajajo pritiske na novinarje in avtonomnost RTV. “Javni servis je enako vladni servis RTV Slovenija. Sramota! Možina in ekipa. Ni opravičila za uredniško politiko, ki ne deluje več v javnem interesu,” je snovalce oddaje Utrip napadla Fajonova.
Desnim ves cas ocitate napadanje novinarske svobode. Kaj pa je ta zapis? https://t.co/oIu2v9sk5o
— Luka Svetina (@LukaSvetina) January 15, 2022
Za razliko od njihovega šefa v ozadju (Kučana) Inštitut 8. marec Možini pravi, da jih v kampanji ne zanima preteklost. “Ne zanima nas tvoja interpretacija zgodovine. Ne bomo pojasnjevali naše. Mi hočemo prihodnost,” so dejali. Poudarjajo, da na televiziji ne želijo poslušati o polpretekli zgodovini, ne želijo poslušati o obračunavanjih. Tisti, ki so to zapisali, se torej ne zavedajo, da se v zgodovino vračajo tisti, ki organizirajo takšne dogodke, kot se odvija v Dražgošah, medtem ko je naloga novinarja bila le, da o vračanju v zgodovino zgolj poroča.
“Sobotni Utrip, prvič po nekaj letih ga je izpeljal politično pravoverni Jože Možina, ki ga zelo očitno naveza Areh-Rebernik poriva za prvega novinarja javne radiotelevizije, je v polnem pomenu besede politikantski zmazek, izdelek v funkciji dobrikanja političnemu režimu in po vseh novinarskih standardih škandalozen,” pa so zapisali na Mladini, kjer je že dolgo jasno, da dejansko delajo za določen politični režim, kar sicer očitajo Možini.
Sara Rančigaj