Vlada Roberta Goloba se je ponovno izkazala za izrazito pristransko in selektivno pri obravnavi pobud državljanov, kar odpira vprašanja o njenem odnosu do enakopravnosti in demokratičnih načel.
To jasno ponazarjata dva nedavna dogodka, ki razkrivata očitno razlikovanje med tistimi, ki so blizu vladnim krogom, in tistimi, ki tega privilegija nimajo.
“A je Golob sprejel @zalaklopcic z velikim pompom, uradnim fototerminom in navdušeno objavo na spletni strani vlade, tako kot pred nekaj tedni, ko mu je Nika Kovač prinesla 17.000 podpisov proti (itak prepovedanim) petardam? Ali tako sprejema zgolj #prvorazredni?” se je na X spraševal uporabnik.
Kot smo poročali, je Zala Klopčič, vplivnica in pobudnica peticije proti predlogu zakona o medijih, vladi predala več kot 18.243 podpisov državljanov. V dopisu je jasno pojasnila, zakaj je predlog zakona, ki ga je pripravilo ministrstvo za kulturo pod vodstvom Aste Vrečko, škodljiv, in kako ogroža neodvisnost medijev. Ključna opozorila so bila usmerjena v regulacijo družbenih omrežij in nejasno opredeljeno definicijo vplivneža, kar bi po mnenju podpisnikov omogočilo politične zlorabe.
Zala Klopčič je podpise oddala sama
Kljub resnosti teme in številu zbranih podpisov pa okoli predaje peticije ni bilo nikakršnega medijskega pompa.
Nihče iz vlade ni stopil pred Klopčičevo, ni bilo fotografiranja z visokimi predstavniki oblasti, še manj pa so to novico objavili na vladni spletni strani. Sama je dejala: “Podpise sem samo oddala na recepcijo, do predsednika vlade tako ali tako ne moreš, na recepciji so me samo vprašali, kdo sem, in to je to. Je pa tudi res, da se za termin niti nisem dogovarjala.”
Popolnoma drugačna pa je bila zgodba, ko je pred premierja stopila Nika Kovač z Inštituta 8. marec. Ko so zbrali 17.300 podpisov za peticijo Ustavimo prodajo prepovedanih petard, jih je Golob sprejel, vlada pa se je pohvalila s fotografijami in objavo na uradni spletni strani. Nika Kovač je ob tej priložnosti nastopila pred mediji, z vlado pa so skupaj ustvarili vtis usklajenega delovanja.
Razlika med tema dvema dogodkoma je več kot očitna. Medtem ko se je Klopčičeva osredotočila na vsebino in argumentirano opozarjala na nevarnosti predloga zakona o medijih brez želje po medijskem cirkusu, je Inštitut 8. marec vsako svojo potezo obešal na veliki zvon in dobil popolno podporo vlade. To jasno razkriva hipokrizijo Golobove vlade, ki očitno favorizira nevladne organizacije, tesno povezane z levo politično opcijo, medtem ko ignorira glasove običajnih državljanov, ki izražajo nestrinjanje z njenimi politikami.
Delitev na prvorazredne in drugorazredne
Gre za nevarno delitev na prvorazredne, ki so deležni medijske podpore in vladnih objemov, ter drugorazredne, ki jih oblasti brez težav prezrejo ne glede na to, koliko podpisov ali utemeljenih argumentov prinesejo s seboj. To je pokazatelj, da Golobova vlada ne spoštuje enakopravnosti, temveč izbira, komu bo prisluhnila in koga bo zavrnila — in pri tem očitno daje prednost svojim političnim zaveznikom.
Vlada, ki ne posluša vseh svojih državljanov, temveč zgolj izbrane nevladne organizacije, si ne zasluži zaupanja. To ni demokracija, ampak selektivna politika, ki dolgoročno spodkopava temelje svobodne in pravične družbe.
A. H.