Afera Litijska 51, kjer je država za 7,7 milijona evrov kupila podrtijo, ki jo je želela spremeniti v sodno palačo, še vedno buri duhove in koalicijske strasti. Pravosodna ministrica Andreja Katič je predlagala, da bi pravico do upravljanja s stavbo s pravosodnega prenesli na ministrstvo za javno upravo, to pa bi nato iskalo najemnike, a se ne strinjajo na Ministrstvu za finance in Ministrstvu za Javno upravo. Razvidno je, da gre za pingpong med koalicijskima strankama Socialni demokrati in Gibanje Svoboda.
Ministrstvo za pravosodje pod vodstvom SD-jeve ministrice Andreje Katič pravzaprav ne ve, kaj naj s stavbo naredi. Sodne palače tam gotovo ne bo, saj predstavniki sodstva vztrajajo, da prostori na Litijski zanje niso zaželeni. Upravljanje stavbe so želeli prenesti na MJU, ki ga vodi Svobodin minister Franc Props z razlago, da je namreč pristojno za upravljanje nepremičnin v državni lasti, v sklopu tega pa skrbi tudi za prostorske potrebe državne uprave, ravno zaradi tega lahko najbolje presodi, kateri državni organi bi lahko uporabili podrtijo na Litijski.
Vladna koalicija in pravosodna ministrica Katičeva seveda iščejo načine, kako Litijsko spraviti z dnevnega reda. Andreja Katič se želi te stavbe na eleganten način znebiti, čeprav jo je njena predhodnica, v skladu s strateškimi usmeritvami ministrstva, kot je posebej izpostavila, kupila prav za namene sodišča. Kdaj in na kakšen način so se te strateške usmeritve pri njej spremenile, ni jasno. Kot smo že poročali, Andreja Katič strategije pravosodja sploh nima, prav tako ne Strategije razvoja Uprave za izvrševanje kazenskih sankcij, ki jo je pripeljala v kaotično stanje.
Najprej bi moralo najemnike poiskati ministrstvo za pravosodje
Portal N1 pa poroča, da se je v medresorskem usklajevanju zapletlo. Pripombe naj bi imeli tako na ministrstvu za javno upravo kot tudi na ministrstvu za finance pod vodstvom Klemna Boštjančiča iz Svobode, kljub temu da je ta v državnem zboru konec januarja pozdravil idejo ministrice Andreje Katič, da bi Litijsko prenesli na ministrstvo za javno upravo. “Predlog prenosa pravice upravljanja ni podprt s strani navedenih ministrstev (za pravosodje in javno upravo, saj sta obe ministrstvi mnenja, da je predlagani prenos pravice upravljanja preuranjen,” so sporočili s pravosodnega ministrstva.
Ministrica Katič je za N1 še povedala, da so jih predstavniki ministrstev za finance in javno upravo opozorili, da bi morali v tem postopku ravnati drugače. Preden so vložili predlog o prenosu Litijske, bi morali po njihovih besedah preveriti, ali je stavbo pripravljeno prevzeti katero od drugih ministrstev. To bodo na pravosodnem ministrstvu zdaj tudi storili, vendar pa zaenkrat ne kaže, da bi se lahko že v kratkem “znebili” Litijske.
“Naloga in odgovornost ministrstva za pravosodje je, da gospodarno upravlja s premoženjem, ki ga ima za ta namen v upravljanju, v konkretnem primeru tudi nepremičnine na Litijski. Gre namreč za namensko premoženje,” so za N1 pojasnili na ministrstvu za javno upravo, ki ga vodi Props.
Kot rečeno, pa dilema nastane, ker je padla namera ministrice Dominike Švarc Pipan, ki je Litijsko namensko kupila za sodišča. V skladu s prvotnimi načrti bi morali v objekt preseliti upravno, delovno in socialno ter višje delovno in socialno sodišče Ljubljani. Ministrica Katič je sicer nedavno dejala, da Litijska nikoli ni bila predvidena kot rešitev za novo sodno stavbo, saj bi v tem primeru morali kupiti še več drugih objektov.
Koalicijska preigravanja
Kaže, da gre v resnici za koalicijsko igro prelaganja odgovornosti med strankami, ne pa za medresorske tehnične težave med ministrstvi. Dodaten sum, da je temu tako, daje tudi dejstvo, da je Boštjančič še do pred kratkim idejo o prenosu Litijske 51 na MJU podpiral, potem pa si je premislil – skoraj gotovo zaradi razgovorov znotraj stranke.
Dejstvo je, da je Litijska postala vroč politični kostanj, ki se bo gotovo pojavil v razpravah v predvolilnem času, ki se nezadržno približuje, stranke pa bi rade zaščitile svojo pozicijo. Čeprav gre predvsem za afero SD, pa je vanj globoko vpleten tudi minister Boštjančič, prav tako pa predsednik vlade Golob. Gre za vladni debakel, ki mu zdaj nihče noče biti boter, kot v času, ko je v Drnovškovi vladi Mirko Bandelj kupoval luksuzno poslovno letalo Falcon.
Čeprav je afera v osnovi intimno povezana s stranko SD (spomnimo se sporočil nekdanjega generalnega sekretarja stranke Klemna Žibrata, ki ga neposredno povezujejo s poslom), pa je socialnim demokratom vseeno uspelo afero dovolj “internacionalizirati”, da so zdaj v njo vpleteni tudi člani stranke Svoboda, kar kaže tudi na dejstvo, da je ravno kader svobodnjakov želel preprečiti oz. razvrednotiti interno revizijsko poročilo. Spomnimo, ministrstvo za finance Klemena Boštjančiča je ta sredstva izredno in brez vsakega internega pregleda ali kritike odobrilo. Notranje revizijsko poročilo je obremenilo tako Boštjančiča, predsednika vlade Roberta Goloba kot tudi padlo ministrico za pravosodje Dominiko Švarc Pipan. Po dostopnih podatkih naj bi bilo notranje revizijsko poročilo še vedno v predalu, medtem ko ga vlada s skupnimi močmi že dolgo želi diskreditirati. Očitno pa jim je zdaj jasno, da afera ne bo kar počiščena pod preprogo in se bo gotovo pojavila v javnosti tudi pred volitvami, zato se je začelo iskanje znotrajkoalicijskega glavnega krivca.
Kljub temu da se afera še ni niti dobro polegla, pa ministrica v senci Litijske 51 že pripravlja naslednji megalomanski projekt. Na ministrstvu so pod pritiskom gradbenih baronov pripravljali podlago za novo veliko investicijo – gradnjo sodne palače, ki bi po določenih ocenah stala vrtoglavih 200 milijonov davkoplačevalskega denarja. Projekt je Katičeva zaupala razvpiti Luciji Remec, vodji službe za investicije in soprogi Črtomirja Remca. Ta je za projektanta nove sodne palače izbrala študijskega mentorja svoje hčere, v komisiji za izbor arhitekturnega biroja Bevk Perović pa je ob Luciji Remec sodeloval še Tadej Glažar, ki je bil mentor pri zaključni nalogi druge hčere zakoncev Remec. Viri potrjujejo, da so Vasa J. Perović, lastnik arhitekturnega biroja, ki si pri tem poslu obeta približno 8 milijonov evrov vredno pogodbo, in zakonca Remec tesni družinski prijatelji.
I. K.