V ponedeljek zjutraj, nekaj minut čez osmo, so se zle slutnje lastnikov zemljišč ob Nemški cesti uresničile. Sodni izvršitelj je v spremstvu praktično celotne bežigrajske policijske patrulje na silo uveljavil začetek nadaljnje gradnje spornega CO kanala, ki je bil lani jeseni zaradi kmečkega upora ustavljen, zadeva pa se je vlekla tudi na sodišču. Pripeljali so gradbene stroje, bagri so nemudoma začeli kopati po privatnih zemljiščih, za katere pa naročnik, Mestna občina Ljubljana (MOL), nima urejenega ne gradbenega dovoljenja, ne urejene služnostne poti.
Kmetje, ki so se lani nekajkrat uprli in blokirali poti s kmetijsko mehanizacijo, zaradi česar je Zoran Janković nanje poslal celo mestne redarje, so tokrat samo ogorčeno opazovali, kako pred njihovimi očmi razpada pravna država in kako izgleda, ko se ljubljanski župan odloči uveljaviti svojo voljo.
Primoža Krapenca, odvetnika MOL v zadevi gradnje CO kanala in sodnega izvršitelja, težave lastnikov zemljišč ne zanimajo. Arogantno obnašanje zakonitega zastopnika MOL nazorno kaže, kako se je v Ljubljani boriti proti Jankoviću. Gradbeni stroji so pričeli brneti, obupani lastniki zemljišč pa so na pomoč poklicali novinarje. Tokrat je zgodba zanimala vse medijske hiše v državi, na teren je prihitila tudi ekipa Drugorazredni.
Lastnik zemljišča Marko Kosmač je za Nova24TV povedal, da so pričeli izvajati začetek gradnje na njegovi parceli, čeprav služnosti nimajo. “Delajo brez naših soglasij, dokumentov, brez zakoličbe terase.” Njegov odvetnik je dobil sklep, da mora zagotoviti prestopnost gradbenim strojem po svoji parceli, v nasprotnem primeru sodni izvršitelj grozi s finančno globo v višini 5 tisoč evrov. “Poleg tega mi je rekel, da če bo sosed na svojo parcelo postavil traktor, bom jaz odgovarjal in bom jaz moral plačati kazen. Torej jaz ga moram jaz poditi z njegove njive. To je zame absurd.” Vse, kar lahko sedaj storijo, je nova tožba. Tokrat za motenje posesti. “Izvajalec pravi vi se pritožite. Kaj bomo s tem naredili? Ne vem, sodišče melje počasi. Kot navadni državljani si tukaj nimamo kaj pomagati,” je še povedal Kosmač.
“Prišli so kopat, lastniki pa fizično branimo svoje parcele,” je za našo televizijsko ekipo povedal še en lastnik zemljišča Brane Avbelj, ki se ne strinja s postavljenim količkom, ki ločuje njegovo parcelo in parcelo mestne občine. Mestna občina Ljubljana je gradbeno dovoljenje in služnostne poti pridobila na nepopoln in nezakonit način, že nekaj let opozarjajo lastniki zemljišč. Služnostne poti so pridobili za popolnoma druge parcele, kot jih zdaj uporabljajo. Občinska cesta je široka samo tri metre, v zemljiški knjigi pa so si jo narisali šest metrov široko, kar čez privatna zemljišča, čeprav na desetine lastnikov zemljišč ni bilo vključenih kot stranke v postopku.
“To zagotovo ni bilo grajeno v skladu z gradbenim dovoljenjem in povsem v nasprotju s pogodbo, ki jo ima MOL z lastnikom in to je nedopustno,” je bil kritičen odvetnik zasebnih lastnikov Aleš Pavlin. “Gre za več kršitev, kot vidite na delovišču tudi ni nadzornega, kar pomeni, da gre za neurejeno delovišče.” MOL se je kmetov lotila z očitki, da so jim za uporabo zemljišča plačali, zdaj, ko lastniki zemljišč opozarjajo, da pa to še ne pomeni, da lahko gradijo po svoje, in ne tako, ko so podana soglasja, pa jih obtožujejo, da zavirajo razvoj. “Ne zaviramo razvoja, ampak samo pametno razmišljamo”, je izpostavil Avbelj in dodal, da je s tem kanalom le ogrožena ljubljanska pitna voda. “Tega problema bi se morali zavedati tudi Ljubljančani.”
Krapenc na drugi strani vztraja, da je gradbeno podjetje urejeno. “Je pravnomočno in dokončno od leta 2016. Danes izvajana dela pa se izvajajo skladno z začasno izdano odredbo, ki jo je Okrajno sodišče v Ljubljani izdalo 2. oktobra 2019. Skladno s to odredbo smo tudi tukaj, ker je to četrti poizkus. No danes je že peti, ko se je gradnjo, ki je s pravnomočnim gradbenim dovoljenjem dovoljena, preprečevalo.” No, lastniki zemljišč so se na začasno odredbo okrožnega sodišča sicer nemudoma pritožili. Po besedah Krapenca to ničesar ne zaustavi. “Šele, ko bo začasna odredba spremenjena ali odpravljena, takrat bo po potrebi potrebno cevi ven izkopati, ni pa to nujno.”
Gradbeni inšpektor dal vedeti, da ne more pomagati
No so pa že v ponedeljek lastniki zemljišč na prizorišče zločina poklicali gradbenega inšpektorja Gorana Golubića. Ta jim hitro da vedeti, da jim ne more pomagati. “Tistemu, ki gradi, se odredi inšpekcijski ukrep. In če vi niste nič od tega, vam pač ne morem odrediti ničesar. Niste stranka v postopku, če me razumete”, je ta dejal lastnikom parcel. Pri tem pa je Golubić še izpostavil, da ni v pristojnosti gradbene inšpekcije, kakšna so pogodbena razmerja z investitorjem gradnje. “Če on uporablja vaše zemljišče v nasprotju z vašimi pogodbenimi dogovori, je to stvar sodišča.”
Pristojni organi mižijo na obe očesi
Postopek pridobitve gradbenega dovoljenja iz leta 2014 je poln napak in namernih zavajanj. MOL je namreč sprva prijavil gradnjo CO kanala kot nezahteven objekt, s čimer so dosegli, da ni bilo potrebno izvesti presoje vplivov na okolje. Po pritožbah lastnikov zemljišč je občina sicer dopolnila svoje gradbeno dovoljenje za nazaj, status objekta je bil spremenjen v zahtevnega. Toda občina bi morala na novo pridobiti tudi soglasje o dopustnih vplivih na okolje, a so na ARSO to spregledali. Prav tako je občina z gradnjo CO kanala pričela potem, ko je dvoletni rok, določen v gradbenem dovoljenju, potekel. Pristojni organi mižijo na obe očesi tudi ob odločitvah parlamentarnih odborov za infrastrukturo in okolje ter prostor.
Po besedah mestnega svetnika dr. Anžeta Logarja gre za tipično ugrabitev države s pomočjo vplivnih omrežij. “Če ste brali sodbo Okrajnega sodišča v Ljubljani, ste videli, da je v njej precej napak. Kljub temu je sodišče odobrilo Jankoviću poseg na zasebno zemljišče, v delu, kjer sploh nima služnosti. V neki normalni državi ne bi bilo takega projekta na vodovarstvenemu območju, v neki malo manj normalni državi ne bi bilo posega v zasebno lastnino, kot lahko vidimo v tem primeru. V Sloveniji pa očitno Janković lahko počne vse in to počnejo ob podpori sodišča v Ljubljani.”
V mainstream medijih o morebitnih katastrofalnih ekoloških posledicah gradnje kanalizacijskega kanala čez naravovarstveno območje doslej praktično nismo mogli brati, saj je bila to prepovedana tema. Gradnja je bila ocenjena na 130 milijonov evrov, MOL je pridobil več kot 70 milijonov sredstev iz Evrope, tudi tako, da je Janković popolnoma brez potrebe zraven priključil še občini Vodice in Medvode, čeprav imata ti dve svoji napravi, ki bi jih lahko sanirali. A če več kilometrov CO kanala pomeni več nevarnega pretoka fekalij čez zbirališče pitne vode, to za Jankovića pomeni tudi več denarja. Če bi bil projekt zdaj ustavljen, bi MOL moral sredstva vračati. Ravno to želijo doseči v nevladni organizaciji Alpe Adria Green, ki je MOL prijavila Evropski komisiji.
Na naravovarstvenem območju se nahaja izjemno kvalitetna pitna voda
Tomaž Ogrin iz Instituta Jožefa Stefana opozarja, da se na naravovarstvenem območju nahaja izjemno kvalitetna pitna voda. A to očitno ne zanima ne predsednika države Boruta Pahorja, ne obrambnega ministra Karla Erjavca, ne okoljskega ministra Simona Zajca. Kmetje, katerim tako država kot občina že desetletja omejujeta obdelovanje zemlje ravno zaradi zaščite pitne vode, se čudijo, kako za Mestno občino Ljubljana nič od tega ne velja.
Na Mestni občini Ljubljana sicer mirijo javnost, da se bo CO kanal gradil po strogih varnostnih predpisih in da do onesnaženja vode zaradi tega ne bo prišlo. Da ni tako preprosto, opozarja Franc Malainer, inženir komunale, ki je kanalizacijska omrežja 30 let gradil po Nemčiji. Pravilo je, da naj se v zaščitenih conah pitne vode kanalizacija, če je le mogoče, ne bi gradila. Poznamo tri kategorije zaščitnih con, predpisi in smernice so v prvi tako stroge, da tam cevi praktično ne more biti. “Odkar je Slovenija članica Evropske unije, bi ti predpisi morali veljati tudi za nas,” opozarja Malainer.
Ker pa je MOL s pomočjo Arsa prelisičil zakonodajo in ni bilo izdelane študije o presoji vplivov na okolje, javnosti ni bila predstavljena cela vrsta možnih tveganj. Hitro bi se lahko zapletlo že samo v primeru večjih poplav, ki pa so vse pogostejše. Glede na to, kako na silo gradi projekt Janković in kako ob tem spet popolnoma odpoveduje pravna država, daje slutiti, da je CO kanal projekt, ki se mora zgoditi za vsako ceno.
Očitno bo spet nekdo pobral mastno provizijo. Že videno pri megalomanskih projektih, kot sta TEŠ6 in Drugi tir. A najbolj problematično je, da ravno ti isti na oblasti, ki so pravico do pitne vode zapisali celo v slovensko ustavo, zdaj mižijo na obe očesi in kažejo, da to nič ne pomeni. Svetniška skupina SDS je že dosegla sklic izredne seje državnega zbora na to temo. Slovenija ne potrebuje CO kanala, so še prepričani poznavalci, rešitve pa so najbolj preproste, ko nas želijo prepričati, zaključuje Ogrin.
Pred tedni se je del slovenske politike ob podpori mainstream medijev prislužil podnebni histeriji, ki jo je z govorom v Združenih narodih zanetila podnebna aktivistka Greta Thunberg. Protestirali so tudi naši šolarji in dijaki, čeprav si stroka ni enotna, kakšen vpliv človek ima na podnebne spremembe. Medtem pa Janković pred našimi očmi želi čez območje ene najbolj kvalitetnih in čistih pitnih vod na svetu speljati kanalizacijo in fekalije. Čez nekaj tednov, ko bodo cevi položene, utegne biti prepozno. Nihče ne protestira pred vlado in magistratom, zdi se, kot da to nikogar ne zanima. Kako si drznete?
Nina Žoher