Komisija za nadzor javnih financ je na seji razpravljala o sistemski korupciji pri uvedbi postopka poenostavljene prisilne poravnave. Poenostavljena prisilna poravnava je tipičen primer lobističnega zakona, ki je skupaj s sistemsko korupcijo poskrbela za oškodovanje slovenskega gospodarstva v višini preko 225 milijonov evrov. Glavno odgovornost pa nosita dr. Nina Plavšak in Srečo Jadek, ki sta glede na razpravo članov komisije, pripravila za sporno zakonodajo.
Predsednik komisije dr. Anže Logar je uvodoma spomnil, da so na komisiji že obravnaval problematiko poenostavljene prisilne poravnave, in sicer ko so v javnost prišli podatki, da so se podjetja iz kroga sinov ljubljanskega župana Zorana Jankovića z odpisom znebila za 29 milijonov evrov dolga, s čimer so bila po njegovih navedbah oškodovana tudi državna podjetja in Finančna uprava RS (Furs).
V razpravi je sodeloval tudi predsednik SDS Janez Janša, ki je dejal, da že nekaj tednov spremljamo sago glede dodatkov za delovno aktivnost, kjer gre za 14 milijonov evrov in je koalicija skoraj razpadla, ob tem, da je Banka Slovenije pripeljala na dan podatek, da je več kot 300 tisoč ljudi kreditno nesposobnih. “Oba dejstva sta povezana z današnjo razpravo: samo gospodu Sraki, ki je bil hišni gradbinec gospoda Jankovića, se je preko instituta poenostavljene prisilne poravnave odpisala desetkrat večja vsota, kot je potrebna za dodatek za delovno aktivnost. Pa o tem ni bilo nikjer nobene resne razprave in vprašanj, kako je to možno,” je povedal Janša in dodal, da ko seštevamo odpise dolgov, pridemo do astronomskih zneskov, ki so bili pokradeni s pomočjo instrumenta poenostavljene prisilne poravnave.
Luknje v zakonu za omogočanje legalne kraje
“Sedaj pa poslušamo veliko sprenevedanje o tem, kako je do tega prišlo in krivimo finančno in gospodarsko krizo. Tudi drugi so imeli krizo, ne le Slovenija, pa se ni dogajalo nekaj takšnega kot tu, kjer je namerno zapisana takšna luknja v zakonu, ki omogoča drugo fazo kraje,” je dejal Janša in dodal, da tu ne gre le za sistemsko korupcijo, temveč za funkcioniranje klasične hudodelske družbe, ki lahko deluje samo, če ima svoje pozicije v vseh vejah oblasti. “Imena, ki nastopajo ne presenečajo, ker se svaljkajo s podobnimi zadolžitvami skozi celo slovensko zgrešeno tranzicijo,” je komentiral Janša in dodal, da je sistem povsem utečen.
“Postavi se ministra, ki morda niti ne ve, za kaj gre, v delovnih skupinah so prave “nine” in ostali, da zadostijo ciljem, potem se to sprejme v Državnem zboru, ko je rešitev sprejeta, in ko se pokaže, da deluje tako kot je bila zamišljena in na škodo vseh ostalih, se začnejo delati analize, kjer nihče ne želi biti odgovoren, delajo se delovne skupine, preučujejo, analizirajo, dokler ukrepu ne poteče rok trajanja, poteče pa takrat, ko je stvar na podlagi tega ukrepa končana,” je komentiral Janša.
Nagrada za funkcijo direktorja NPU je mižanje oči v pranju iranske milijarde
Opozoril je tudi, da čeprav pravobranilstvo opozarja na zlorabe, se nanje ne pritoži, višje sodišče na pritožbe upnikov navede, da je zadeva kompleksna, pristojno ministrstvo naredi analizo, FURS pa diskretno opozarja. “To je prav groteskno,” je dejal Janša in nadaljeval: “Imena so znana, povezave so znane, nekaterim je pač treba natakniti lisice, a NPU, ki je bil ustanovljen zaradi takšnih zadev, se ne bo zganil, za direktorja NPU je bila namreč postavljena oseba, ki je spustila skozi pranje milijarde evrov za Iran v NLB in je bila s funkcijo nagrajena.Da ne govorimo o SDT, ki je tudi ustanovljeno za takšne primere, pa se nič ne dogaja. Iluzorno je pričakovati, da se bo zganilo sodstvo. Poskrbljeno je namreč za vse,” je situacijo komentiral Janša in dodal, da je prvorazrednim dovoljeno vse. “Ko bodo ti ljudje, ki so bili omenjeni, v nekih zelo omejenih sobanah, pa bo v Sloveniji drugače,” je zaključil predsednik SDS.
Popravek škodljive insolvenčne zakonodaje spremenila vlada Alenke Bratušek, Nina Plavšak namerno brisala pomembne člene
V razpravi je dr. Logar poudaril, da je zlorabo postopkov poenostavljene prisilne poravnave omogočila sprememba insolvenčne zakonodaje, sprejeta novembra 2013, ki je omogočila, da se je razširil krog subjektov, nad katerimi se lahko začne izvajati poenostavljena prisilna poravnava (PPP) in ki je črtala določbo, da se ukine prag minimalne razdolžitve 50 odstotkov. “S tem se je praktično odprl divji, divji zahod razdolževanja dolžnikov na račun upnikov,” je povedal dr. Logar in jasno izpostavil, da je za zapleteno insolvenčno zakonodajo najbolj odgovorna dr. Nina Plavšak, ki je sodelovala pri vseh spremembah omenjene zakonodaje. “Nina Plavšak je vztrajno pritiskala za brisanje minimalnega praga razdolžitve, trikrat je poizkušala, prek treh različnih vlad, v vladi Alenke Bratušek pa ji je to uspelo,” je povedal dr. Logar in dodal, da je na mestu vprašanje, ki ga je izpostavila tudi kolumnistka Financ Simona Toplak, če ni bila sprememba zakona vpeljana ravno zato, da so se tajkuni razdolžili.
Sprejetje zakonodaje se je zelo mudilo – zakaj se niso preverile posledice?
“Novela ZFPPP-F je prinesla bistvene spremembe za upnike, spremembe so bile sprejete v 20 dneh. V tem kratkem času je bila pripravljena zakonodaja, vlada jo je sprejela na dopisni seji in po hitrem postopku spravila skozi proceduro v Državnem zboru. Zakaj se je tako mudilo? Zakaj se ni razmislilo o teh spremembah glede na daljnosežne posledice tako za davkoplačevalski denar kot upnike?” se je vprašal dr. Logar, ki je v nadaljevanju tudi predstavil pereče težave in probleme, na katere so opozarjali različni državni organi in katere so nastale zaradi spremenjene zakonodaje. “Neredko je mogoče zaznati načrtno siromašenje premoženja družbe, nato pa se začne postopek prisilne poravnave z bolj ali manj očitnim namenom oškodovanja upnikov. Tipičen primer: dolžnik ustvari fiktivno terjatev do bližnje osebe (prijatelj, znanec), ki s tem namenom odpre d.o.o., ustvari se umetna terjatev do dolžnika, ki presega 60% vseh terjatev upnikov. Dolžnik sproži postopek poenostavljene PP (praktično brezplačno!) Odkar v ZFPPIPP ni več varovalke, da mora dolžnik ponuditi vsaj 50% poplačilo, predlagajo dolžniki tudi nižja poplačila, na primer 20% poplačilo, pri tem pa je nemogoče preverjati ali so terjatve upnikov, ki glasujejo za prisilno poravnavo fiktivne oziroma gre v ozadju za povezane osebe,” je povedal dr. Logar. V razpravi je opozoril, da so tako državno pravobranilstvo kot FURS kot tudi upniki sami opozarjali na možne zlorabe PPP, pa tudi na to, da praksa kaže, da glavni cilj dolžnikov v okviru tega postopka ni učinkovito prestrukturiranje podjetij, temveč predvsem izognitev plačilu obveznosti, med drugim tudi davčnih.
Pravnica Nina Plavšak najbolj odgovorna za zakonodajo, ki omogoča razdolžitev tajkunov
Kljub več tehtnim opozorilom, da se postopek poenostavljene prisilne poravnave zlorablja, pa je Nina Plavšak, avtorica zakonodaje, ki jo je že tako zapletla, da samo ona ve, kako se točno uporablja, na očitke odgovorila: “Podatki ne dajejo opore za tako sklepanje;opažanje je nerazumljivo; predpostavljam, da gre za namišljeni primer in ne za položaj, ki je v resnici nastal.” Plavšakova je še dejala: Ureditev predpostavlja, da dolžnik v seznamu terjatev resnično in pošteno prikaže svoj finančni položaj. To pomeni, da je za poštene dolžnike PPP smiselna.”
“S temi izjavami se vsi strinjamo, a če pogledamo seznam, ki smo ga priložili na sejo, boste ugotovili, da so postopke poenostavljene prisilne poravnave uporabile znane osebe, tajkuni, osebe, ki so v postopku zaradi sumov pranja denarja, v postopkih zaradi davčnih utaj, mnogi med njimi so na seznamu največjih davčnih dolžnikov … Ministrstvo za pravosodje pa pri celotni zgodbi še vedno sledi mnenju Nine Plavšak,” je poudaril dr. Logar.
“Kdo ni opravil svoje naloge? Ko je FURS na eni od sej implementacijske skupine opozarjal, da je treba spremeniti zakonodajo, je bil odgovor Aljaža Permeta z ministrstva za pravosodje: Sprememb insolvenčne zakonodaje ni v normativnem programu vlade, zato sprememba ni predvidena,” je dejal dr. Logar in dodal, da je Ministrstvo za pravosodje bolj zaupalo Nini Plavšak, da gre za fiktivne primere, kot pa državnim institucijam.
Tega instituta so se poslužili isti krogi ljudi
“Nina Plavšak je za spremembo novele zakona prejela nekaj čez 9000 evrov bruto, Srečo Jadek pa nekaj čez 7000 evrov bruto, ta denar sta dobila zato, da sta pripravila lobistični zakon, preko katerega smo davkoplačevalci zaradi davčnega dolga izgubili 8 milijonov evrov, da ne omenjamo vseh izgub, ki so jih utrpela državna podjetja na podlagi velikih odpisov dolgov,” je povedal poslanec in dodal, da je prav neverjetno, da se zakonodaja, ki ureja PPP kljub opozorilom s strani uradnih institucij, kjer bi morali zvoniti vsi alarmi, do danes ni spremenila. “Moje mnenje je, da se to ni zgodilo zaradi vseh tistih, ki so se poslužili tega instituta, kajti vsi izhajajo iz več ali manj istih krogov, tudi v povezavi z ljubljanskim županom, ki je bil član stranke, ki je vodila vlado, ko se je zakonodaja spreminjala,” je povedal poslanec SDS.
Dr. Logar je nato na enem primeru pojasnil, kaj so počeli posvečeni in kako so uporabili zakonodajo. “Nekateri so uporabili prav vse institute, ki jih omogoča ta zakon, najprej so se dolgov znebili s PPP, potem so se znebili dolgov preko PPP za svoja zasebna podjetja, potem pa so se znebili še svojih osebnih dolgov na podlagi osebnega stečaja. Zlatko Sraka, hišni gradbinec Zorana Jankovića, se je tako znebil dolga 106 milijonov evrov. Bi vi lahko prepričali banko, da vam za kredit 100.000 evrov dovoli dolg 56 evrov? Ne. Zlatku Sraki pa so primerjalno gledano odpustili ravno toliko,” je povedal dr. Logar. Ob tem je spomnil, da je državno pravobranilstvo v 92% primerov glasovalo proti PPP, kar pove, da je zakonodaja popolnoma neprimerna, a šele v letu 2018 se je zoper PPP prvič pritožilo.
“Poenostavljena prisilna poravnava je tipičen primer lobističnega zakona, ki je skupaj s sistemsko korupcijo poskrbela za oškodovanje slovenskega gospodarstva v višini preko 225 milijonov evrov,” je povedal dr. Logar.
Ugotavljale so se zlorabe, predlagale so se analize
Opozoril je, da je implementacijska skupina kljub temu, da so se ves čas ugotavljale zlorabe, predlagala zgolj analize. “FURS, državno pravobranilstvo, upniki, vsi kričijo, kako nesmotrna je ta zakonodaja, implementacijska skupina pa ugotovi, da je treba storiti več na izobraževanju podjetnikov na področju poslovnih financ in podpori dobrim projektom,” se je čudil dr. Logar in ob tem spomnil na besede nekdanje državne sekretarke Tine Brecelj, ki je dejala, da je novela ZFPPIPP pomembno izboljšala veljavno insolvenčno ureditev. In čeprav je nato leta 2016 tudi Ministrstvo za pravosodje navedlo, da obstajajo posamični primeri, ko dolžniki z ustvarjanjem fiktivnih terjatev želijo vplivajo na rezultat glasovanja, se ni spremenilo nič.
Po seji komisije za nadzor javnih financ 12.9.2019, se je konec septembra ponovno sestala skupina, ki je predstavila analizo postopkov PPP in izpostavila vse dileme tega postopka. “Nina Plavšak takrat pove: predlog je, da se postopek PPP nadomesti s posebnimi pravili za majhne in mikro družbe v okviru redne prisilne poravnave. V zvezi s tem bi bilo treba natančno pregledati in analizirati učinke,” je povzel dr. Logar in dodal, da je Plavšakova želela opraviti še četrto analizo v zvezi s tem. “Srečo Jadek pa takrat predlaga: ustvari naj se skupina, v kateri ne bodo le pravniki, temveč tudi ekonomisti in makro ekonomisti in se začne razmislek o tem, kakšne bodo bodoče “insolvence”.” “Po šestih letih, ko že vsi ugotovijo, da je vse narobe, naj se ustanovi še ena skupina, ki bo ponovno pripravila analizo,” je komentiral dr. Logar in dodal, da se je Plavšakova na tem istem sestanku spraševala, ali naj dajo določenim subjektom prednost do brutalnosti ali vse skupaj relativizirajo. “Če tvorec zakonodaje pove, da je sedanja zakonodaja dala prednost nekomu do brutalnosti, kako ste na ministrstvu za pravosodje dopustili, da je ta prednost do brutalnosti šest let ostala na strani dolžnikov na račun upnikov?” se je vprašal dr. Logar. “Zakonodaja je bila torej pripravljena za nekoga, ki ima vzvod moči, je brutalna do upnikov, na račun dolžnikov, avtorja zakonodaje to brez težav priznata. Zato je treba ugotoviti odgovornost in ugotoviti, zakaj se je omogočilo sprejem te lobistične zakonodaje, ki ima vse prvine sistemske korupcije, in kjer so se posamezni bogati krogi razdolžili svojih dolgov.”
Poenostavljena prisilna poravnava je tipičen primer lobističnega zakona, ki je skupaj s sistemsko korupcijo poskrbela za oškodovanje slovenskega gospodarstva v višini preko 225 milijonov evrov.
Divji zahod razdolževanja in uničevanja upnikov
V razpravi je dr. Logar poudaril, da je zlorabo postopkov poenostavljene prisilne poravnave omogočila sprememba insolvenčne zakonodaje, sprejeta novembra 2013, ki je omogočila, da se je razširil krog subjektov, nad katerimi se lahko začne izvajati poenostavljena prisilna poravnava (PPP) in ki je črtala določbo, da se ukine prag minimalne razdolžitve 50 odstotkov. “S tem se je praktično odprl divji, divji zahod razdolževanja dolžnikov na račun upnikov,” je povedal dr. Logar in jasno izpostavil, da je za zapleteno insolvenčno zakonodajo najbolj odgovorna dr. Nina Plavšak, ki je sodelovala pri vseh spremembah omenjene zakonodaje. “Nina Plavšak je vztrajno pritiskala za brisanje minimalnega praga razdolžitve, trikrat je poizkušala, prek treh različnih vlad, v vladi Alenke Bratušek pa ji je to uspelo,” je povedal dr. Logar in dodal, da je na mestu vprašanje, ki ga je izpostavila tudi kolumnistka Financ Simona Toplak, če ni bila sprememba zakona vpeljana ravno zato, da so se tajkuni razdolžili.
“Novela ZFPPP-F je prinesla bistvene spremembe za upnike, spremembe so bile sprejete v 20 dneh. V tem kratkem času je bila pripravljena zakonodaja, vlada jo je sprejela na dopisni seji in po hitrem postopku spravila skozi proceduro v Državnem zboru. Zakaj se je tako mudilo? Zakaj se ni razmislilo o teh spremembah glede na daljnosežne posledice tako za davkoplačevalski denar kot upnike?” se je vprašal dr. Logar, ki je v nadaljevanju tudi predstavil pereče težave in probleme, na katere so opozarjali različni državni organi in katere so nastale zaradi spremenjene zakonodaje.
“Neredko je mogoče zaznati načrtno siromašenje premoženja družbe, nato pa se začne postopek prisilne poravnave z bolj ali manj očitnim namenom oškodovanja upnikov. Tipičen primer: dolžnik ustvari fiktivno terjatev do bližnje osebe (prijatelj, znanec), ki s tem namenom odpre d.o.o., ustvari se umetna terjatev do dolžnika, ki presega 60% vseh terjatev upnikov. Dolžnik sproži postopek poenostavljene PP (praktično brezplačno!) Odkar v ZFPPIPP ni več varovalke, da mora dolžnik ponuditi vsaj 50% poplačilo, predlagajo dolžniki tudi nižja poplačila, na primer 20% poplačilo, pri tem pa je nemogoče preverjati ali so terjatve upnikov, ki glasujejo za prisilno poravnavo fiktivne oziroma gre v ozadju za povezane osebe,” je povedal dr. Logar.
V razpravi je opozoril, da so tako državno pravobranilstvo kot FURS kot tudi upniki sami opozarjali na možne zlorabe PPP, pa tudi na to, da praksa kaže, da glavni cilj dolžnikov v okviru tega postopka ni učinkovito prestrukturiranje podjetij, temveč predvsem izognitev plačilu obveznosti, med drugim tudi davčnih.
Kljub več tehtnim opozorilom, da se postopek poenostavljene prisilne poravnave zlorablja, pa je Nina Plavšak, avtorica zakonodaje, ki jo je že tako zapletla, da samo ona ve, kako se točno uporablja, na očitke odgovorila: “podatki ne dajejo opore za tako sklepanje; opažanje je nerazumljivo; predpostavljam, da gre za namišljeni primer in ne za položaj, ki je v resnici nastal.” Plavšakova je še dejala: “ureditev predpostavlja, da dolžnik v seznamu terjatev resnično in pošteno prikaže svoj finančni položaj. To pomeni, da je za poštene dolžnike PPP smiselna.” “S temi izjavami se vsi strinjamo, a če pogledamo seznam, ki smo ga priložili na sejo, boste ugotovili, da so postopke poenostavljene prisilne poravnave uporabile znane osebe, tajkuni, osebe, ki so v postopku zaradi sumov pranja denarja, v postopkih zaradi davčnih utaj, mnogi med njimi so na seznamu največjih davčnih dolžnikov … Ministrstvo za pravosodje pa pri celotni zgodbi še vedno sledi mnenju Nine Plavšak,” je poudaril dr. Logar.
Dr. Logar je nato na enem primeru pojasnil, kaj so počeli posvečeni in kako so uporabili zakonodajo. “Nekateri so uporabili prav vse institute, ki jih omogoča ta zakon, najprej so se dolgov znebili s PPP, potem so se znebili dolgov preko PPP za svoja zasebna podjetja, potem pa so se znebili še svojih osebnih dolgov na podlagi osebnega stečaja. Zlatko Sraka, hišni gradbinec Zorana Jankovića, se je tako znebil dolga 106 milijonov evrov. Bi vi lahko prepričali banko, da vam za kredit 100.000 evrov dovoli dolg 56 evrov? Ne. Zlatku Sraki pa so primerjalno gledano odpustili ravno toliko,” je povedal dr. Logar. Ob tem je spomnil, da je državno pravobranilstvo v 92% primerov glasovalo proti PPP, kar pove, da je zakonodaja popolnoma neprimerna, a šele v letu 2018 se je zoper PPP prvič pritožilo.
Opozoril je, da je implementacijska skupina kljub temu, da so se ves čas ugotavljale zlorabe, predlagala zgolj analize. “FURS, državno pravobranilstvo, upniki, vsi kričijo, kako nesmotrna je ta zakonodaja, implementacijska skupina pa ugotovi, da je treba storiti več na izobraževanju podjetnikov na področju poslovnih financ in podpori dobrim projektom,” se je čudil dr. Logar in ob tem spomnil na besede nekdanje državne sekretarke Tine Brecelj, ki je dejala, da je novela ZFPPIPP pomembno izboljšala veljavno insolvenčno ureditev.
In čeprav je nato leta 2016 tudi Ministrstvo za pravosodje navedlo, da obstajajo posamični primeri, ko dolžniki z ustvarjanjem fiktivnih terjatev želijo vplivajo na rezultat glasovanja, se ni spremenilo nič. Po seji komisije za nadzor javnih financ 12.9.2019, se je konec septembra ponovno sestala skupina, ki je predstavila analizo postopkov PPP in izpostavila vse dileme tega postopka. Nina Plavšak takrat pove: predlog je, da se postopek PPP nadomesti s posebnimi pravili za majhne in mikro družbe v okviru redne prisilne poravnave. V zvezi s tem bi bilo treba natančno pregledati in analizirati učinke,« je povzel dr. Logar in dodal, da je Plavšakova želela opraviti še četrto analizo v zvezi s tem. “Srečo Jadek pa takrat predlaga: ustvari naj se skupina, v kateri ne bodo le pravniki, temveč tudi ekonomisti in makro ekonomisti in se začne razmislek o tem, kakšne bodo bodoče “insolvence”.” “Po šestih letih, ko že vsi ugotovijo, da je vse narobe, naj se ustanovi še ena skupina, ki bo ponovno pripravila analizo,” je komentiral dr. Logar in dodal, da se je Plavšakova na tem istem sestanku spraševala, ali naj dajo določenim subjektom prednost do brutalnosti ali vse skupaj relativizirajo.
“Če tvorec zakonodaje pove, da je sedanja zakonodaja dala prednost nekomu do brutalnosti, kako ste na ministrstvu za pravosodje dopustili, da je ta prednost do brutalnosti šest let ostala na strani dolžnikov na račun upnikov?” se je vprašal dr. Logar. “Zakonodaja je bila torej pripravljena za nekoga, ki ima vzvod moči, je brutalna do upnikov, na račun dolžnikov, avtorja zakonodaje to brez težav priznata. Zato je treba ugotoviti odgovornost in ugotoviti, zakaj se je omogočilo sprejem te lobistične zakonodaje, ki ima vse prvine sistemske korupcije, in kjer so se posamezni bogati krogi razdolžili svojih dolgov.”
Poslanec SDS Zvone Černač pa je komentiral, da je bilo v razpravi na seji slišati, da se s spremembo zakonodaje ne sme hiteti. “Po šestih letih se ne sme hiteti? Ali še kdo ni bil deležen odpisa in mora za to poskrbeti v naslednjih mesecih, pa se zato z zakonodajo ne mudi?” se je vprašal Černač. Prav tako ga je zanimalo, če se vsem tem, ki so zlorabili institut poenostavljene prisilne poravnave, ne bo nič zgodilo. “Ta komisija bi morala dobiti jasne odgovore, kdaj in kako ter na kakšen način se bo ukrepalo, da se bo barabe spravilo tja, kamor sodijo,” je dejal Černač in se tudi vprašal, kolikokrat je FURS na domu obiskal Jankovića, Srako, Racmana in ostale, ki se prevažajo v najnovejših mercedesih in kolikokrat je posegel po njihovem skritem premoženju. “Kako je mogoče, da je FURS izjemno učinkovit pri frizerki in izvržbo zoper njo izvede samo dva dni po tem, ko je pozabila plačati za 20 evrov svojih obveznosti, na drugi strani pa ne reagira pri podjetjih, ki več let ne plačujejo prispevkov od plač in skrivajo svoje premoženje?” se je še vprašal Černač in dodal, da ne pristaja na to, da se nič ne da spremeniti in od nikogar terjati odgovornosti.