Tokrat je bil gost v sklopu Pogovorov z osamosvojitelji predsednik vlade Janez Janša, ki se je spominjal in spregovoril o dogodkih izpred 30 let: obrambi domovine, o veleizdaji, o začetku obrambne moči samostojne države in o vojni, v kateri je Slovenija premagala agresorsko JLA. “Kar se tiče razorožitve slovenske teritorialne obrambe, je to veleizdaja, ki je dokumentirana. V zborniku Bela knjiga slovenske osamosvojitve so objavljena poročila praktično velike večine občinskih in pokrajinskih štabov teritorialne obrambe, kjer je natančno napisano, kdaj so koga obvestili, in potem so tu tudi dokumenti, ki dokazujejo, kdaj je kdo reagiral, kdaj se je kdo zlagal in tako naprej. Ta Bela knjiga je izšla, mislim, da pred sedmimi ali osmimi leti; niti eden od teh dokumentov ni bil argumentiran ali pa kakor koli zavrnjen. Se pravi, govorimo o dejstvih. Prej sem dejal, da je teritorialna obramba pred razorožitvijo imela orožja za sto tisoč mož, za več, kot je sploh bilo pripadnikov. Če bi to orožje imeli ves ta čas, potem osamosvojitev praktično nikoli ne bi bila vprašljiva,” je poudaril predsednik vlade Janez Janša.
Odgovorni urednik televizije Nova24TV Aleksander Rant je ob 30. obletnici slovenske državnosti pripravil serijo intervjujev s posamezniki, ki so bili ključni, da se je Slovenija pred tridesetimi leti uspešno osamosvojila in postala samostojna država. Zadnji v seriji intervjujev je tako pripadal predsedniku vlade RS Janezu Janši, udeležencu v procesu JBTZ in obrambnemu ministru v Demosovi vladi.
V začetku pogovora je spomnil na sestanek v Tacnu v letih 1987-1988. Takrat sta Milan Kučan in Tomaž Ertl poklicala vse šefe UDBE na sestanek. Bilo je zbranih okrog 100 udeležencev. Na tistem sestanku je Kučan povedal, “da je treba te, kot je on rekel, fašistoidne manire, ki se kažejo na pisateljskih tribunah pa pri tehle programih za neke nove mladinske organizacije, tistega sem jaz napisal, recimo, pač obrzdati. Ertl je pa rekel, da bodo špice porezali”, se spominja Janša. Prav ta sestanek je bil povod za represijo nad vsemi tistimi, ki so se zavzemali za samostojno Slovenijo.
Med drugim je Janez Janša odgovoril tudi na to, da je nekoč dejal, “da sta ga v politiko peljala dva Udbovca”. “Ja, Miran Frumen in Drago Isajlović. Če tiste aretacije ne bi bilo, bi jaz verjetno nadaljeval kariero v računalništvu, ker smo ravno začeli z zelo perspektivnim podjetjem, ki je raslo iz dneva v dan, to je bil takrat začetek ‘buma’ osebnih računalnikov in računalništva nasploh.
Slovenijo je napadla četrta najmočnejša vojaška armada v Evropi s ciljem fizično uničiti nasprotnika
V današnji politični situaciji se Janši in stranki SDS očita, da izvaja revanšizem. Takrat v Demosu so bili vabljeni vsi, ki so bili za samostojno Slovenijo. Bodoči predsedujoči Svetu EU se spominja, da je bil čas pred tridesetimi leti čas, “ki naroda ne deli, deli politiko, kot jo delijo tisti, ki jim samostojnost Slovenije ni bila intimna opcija”. Čas samostojnosti pa trenutni predsednik vlade opredeljuje kot vrednotno središče slovenskega naroda od trenutka. ko se je zgodila.
Velikokrat se je tudi slišalo, da v Sloveniji sploh ni bilo vojne, ker je trajala le deset dni. A Slovenijo je takrat napadla četrta najmočnejša vojaška sila v Evropi. Janša je tudi tokrat izpostavil doktrino delovanja JLA. Njeno doktrino je na najbolj grozovit način uprizoril sedaj obsojeni Ratko Mladić. “Ubijanje je bila doktrina jugoslovanske armade.”
.@JJansaSDS: Teritorialna obramba je imela pred razorožitvijo orožja za več mož, kot je bilo takrat pripadnikov. Če bi to orožje imeli ves ta čas, potem osamosvojitev nikoli ne bi bila vprašljiva. pic.twitter.com/deGA5y6KKb
— Vlada Republike Slovenije (@vladaRS) June 26, 2021
“Razorožitev Teritorialne obrambe je veleizdaja, ki je dokumentirana,” opozarja na enega ključnih trenutkov slovenske osamosvojitve Janša
Takratna Demosova vlada se je dnevno soočala s težavami političnih kadrov bivšega režima. Težava je nastala, da je takratni parlament bil sestavljen iz treh vej. Eno izmed vej je predstavljal zbor združenega dela. Le ta se ni volil po splošni volilni pravici in so večino 80 prostih mest in je imela tam partija dvotretjinsko večino. Vse to je predstavljalo težavo, da so se vsi pomembni zakoni sprejemali za las. Demosovi vladi pa so oteževali dokončni proces osamosvojitve. Janša se spominja, če bi na tistih sejah manjkalo le nekaj poslancev Demosa, “ne bi šlo skozi in veliko vprašanje je, kaj bi se potem dogajalo”.
.@JJansaSDS: Vse je bilo načrtovano, dogovorjeno, Udba je vedela vse. Predsedstvo ni naredilo nič, dokler ni bil seznanjen sekretariat. pic.twitter.com/A7XOihXZic
— Vlada Republike Slovenije (@vladaRS) June 26, 2021
Janez Janša se je dotaknil vloge Odbora za varstvo človekovih pravic. V ključnih trenutkih slovenske osamosvojitve je Bavčarjev odbor užival veliko zaupanje slovenske javnosti. Vendar že takrat ni bilo vizije, da bi postal Odbor za varstvo človekovih pravic enotna politična sila. Po besedah enega ključnih oseb v času slovenske osamosvojitve pred tridesetimi leti je odbor “vseboval vso takratno alternativo, preimenoval v politično silo in bi nastopil enotno, bi takrat prejel na volitvah 90 odstotkov, ker je imel široko podporo”, zaupa Janša še eno zamujeno zgodovinsko priložnost. Prav zaradi tega je nastala Slovenska demokratična zveza in druge stranke. Nekaj novoustanovljenih strank se je za prve volitve aprila 1990 združilo v Demos in uspešno izpeljali enega najbolj pomembnih trenutkov v slovenski zgodovini.
Luka Perš