“Sodnica Urška, ki danes predseduje Državnemu zboru RS, pravi, da sama nima obrazložitve glasu, je pa povedala, da bo glasovala proti. S tem je spet kršila poslovnik, ker pri dotičnem glasovanju ni obrazložitve glasu,” je na družabnem omrežju X v zvezi z današnjim dogajanjem v hramu demokracije kritična vodja poslanske skupine SDS Jelka Godec.
Začetek današnje 89. izredne seje je zaznamovalo pestro dogajanje v državnem zboru. Predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič je namreč dala vedeti, da se ne strinja s pozivom poslanske skupine SDS, da naj na dnevni red ne uvrsti glasovanja o predlogu za razpis posvetovalnega referenduma o predlogu zakona o dodatku k pokojnini za izjemne dosežke na področju umetnosti. 184. člen Poslovnika državnega zbora v zvezi s postopkom glede referenduma namreč navaja: “Predlog se uvrsti na dnevni red prve naslednje seje državnega zbora, če je vložen najkasneje 30 dni pred to sejo.”
Predsednica DZ je po uvodnem pozdravu prisotnih najavila, da prehajajo na določitev dnevnega reda današnje seje. Povedala je, da ni prejela predlogov za širitev dnevnega reda seje. “Vas pa obveščam, da je poslanska skupina SDS pravkar vložila predlog za umik 5. točke dnevnega reda, o katerem pa zbor ne bo odločal,” je izpostavila in dodala, da določba petega odstavka 64. člena poslovnika “določa, da umik ni mogoč za zadeve, ki so bile na dnevni red uvrščene na podlagi zahteve za sklic izredne seje zbora”.
Točko na dnevni red seje uvrstili v nasprotju z določbami Poslovnika DZ
Poslanec SDS Zvonko Černač je na račun izrečenega zahteval postopkovni predlog. Uvodoma je pojasnil, da so v poslanski skupini skladno z drugim in tretjim odstavkom 64. člena Poslovnika DZ in v povezavi s četrtim odstavkom 60. člena Poslovnika DZ vložili predlog za umik 5. točke (Predlog za razpis posvetovalnega referenduma o Predlogu zakona o dodatku k pokojnini za izjemne dosežke na področju umetnosti) z dnevnega reda današnje izredne seje DZ, ker je bila na dnevni red seje ta točka uvrščena v nasprotju z določbami Poslovnika DZ.
Ob tem je spomnil, da je poslanska skupina SDS predlog za razpis posvetovalnega referenduma glede dodatkov k pokojnini na področju umetnosti vložila v petek, 22. novembra, “istega dne pa je koalicija vložila zahtevo za sklic izredne seje DZ za obravnavo tega predloga, torej zahtevo za obravnavo predloga, ki ga je vložila opozicija, in to mimo poslovniških rokov”. “To je najmanj, moram reči, nehigienično in nedostojno, tako da tukaj se je treba vprašati, kdo je pravzaprav predlagatelj te točke glede posvetovalnega referenduma, opozicija ali koalicija. Predlagatelj je verjetno opozicija,” je izpostavil in dodal, da se je to sejo predlagalo zaradi obravnave neke druge teme, konkretno zaradi obravnave stanja na RTVS, naknadno pa se je tej seji pridodala ta točka v nasprotju s 182. členom Poslovnika, tretjim odstavkom tega člena.
Upoštevanje poslovniških določil DZ P DZ imenuje ustrahovanje. Demokracija je umrla. Beda. https://t.co/bRMt2930uk
— Alenka Helbl (@alenkahelbl) November 28, 2024
Ker je predsednica DZ za 109. sejo kolegija, ki je bila v torek, 26. 11., predlagala razširitev dnevnega reda predlagane današnje izredne seje, so po besedah Černača v poslanski skupini izrazili nestrinjanje in vse skupaj tudi utemeljili, da za kaj takega poslovniški pogoji niso izpolnjeni. “Koalicija je vseeno predlog današnje izredne seje potrdila tudi s 5. točko, ki ne izpolnjuje poslovniških pogojev za obravnavo na današnji seji. DZ poslovnik v tretjem odstavku 182. člena namreč določa, da se predlog za razpis posvetovalnega referenduma uvrsti na dnevni red prve naslednje seje državnega zbora, če je vložen najkasneje 30 dni pred to sejo. Ker rok 30 dni, ki je bil spoštovan pri vseh ostalih 13 predlogih za razpis posvetovalnih referendumov, ki so bili vloženi v letošnjem letu, razen pri enem, kjer je koalicija grobo povozila te poslovniške določbe, še ni potekel, te točke danes ne moremo obravnavati,” je bil jasen Černač in dodal, da iz tega razloga pričakujejo umik konkretne točke z dnevnega reda. “Ker ni nobenih razlogov, da bi na tej seji po rokohitrskem postopku in s kršitvami določb poslovnika sprostili proceduro za čim hitrejše odločanje o izjemnih dodatkih tisoč petsto evrov posameznikom na področju umetnosti.”
Klakočar Zupančičeva je v odzivu na povedano pojasnila, da je na Kolegiju predsednice DZ zelo na široko pojasnila in obrazložila, čemu je bil sprejet razlog za tovrstno odločitev. “Rok iz člena, ki ste ga citirali, to se pravi iz določbe, ki pravzaprav ureja posvetovalni referendum, je res 30-dnevni in besedilo, kot ste ga prebrali, je res takšno,” je povedala in dodala, da naj bi to besedilo omogočalo dve razlagi. “Ena razlaga je, da je treba zahtevo za razpis posvetovalnega referenduma obravnavati v roku 30 dni po tem, ko je vložena. Druga razlaga pa je ta, čemur je do sedaj sledila parlamentarna praksa,” je zatrdila in še dodala, da imamo še več razlag v pravu. “Ne samo besedno razlago, imamo tudi namensko razlago in imamo historično razlago.” Predsednica DZ je povedala, da je že pojasnila, zakaj sledi namenski in historični razlagi in tudi besedni razlagi.
Zahteva za posvetovalni referendum je po njenih besedah institut, ki je bil neprestano zlorabljen za podaljševanje in oviranje teka zakonodajnih postopkov. Takšno ravnanje, kot pravi, “ni v korist državnemu zboru, še manj je to v korist državljankam in državljanom”. “Vsi mi smo tukaj zato, da delamo za njihovo dobrobit in jaz menim in verjamem, da ni v njihovo dobrobit, da se zakonodajni postopki ovirajo in zavlačujejo.” Povedala je, da bo vedno razlagala katerekoli pravne določbe v dobrobit državljank in državljanov. “Roki v pravu niso nikoli določeni za to, da je nekdo pasiven, bodisi subjekt, fizična oseba ali pa pravna oseba ali državni organ, roki se vedno določajo za to, da je nekdo aktiven. To se pravi, da se v določenem času neka pravica izkoristi ali pa ne,” je navedla in podala mnenje, da po njeno 30 dnevni rok, kakor ga razlaga SDS in kot ga je razlagala tudi parlamentarna praksa, ni bil namenjen prav ničemur drugemu kot zavlačevanju zakonodajnih postopkov. “Stvari se spreminjajo in prav je, da se, ker samo tako kot družba napredujemo,” je nato navedla in dodala, da dokler bo predsednica DZ, ne bo dovolila “zlorabe postopkovnih institutov zaradi medsebojnih obračunavanj med koalicijo in opozicijo”. “Jaz sem žal še vedno predsednica državnega zbora in še vedno, žal, jaz razlagam poslovnik in tako je,” je med drugim še pojasnila.
Govorimo o zakonu, ki uzakonja privilegije mimo veljavne pokojninske zakonodaje
Nato se je vnovič oglasil poslanec Černač, ki je poudaril, da je govora tukaj o zakonu, ki uzakonja neke privilegije, privilegije mimo veljavne pokojninske zakonodaje. “Tako tudi po vsebini ta zakon ni primeren za obravnavo v DZ. Istočasno, ko se sistemsko ureja to področje z nekim drugim zakonom, želite na rokohitrski način z grobo kršitvijo 182. člena poslovnika uzakoniti te privilegirane dodatke v višini tisoč petsto evrov posameznikom. Tudi po vsebini ta zadeva ni primerna,” je bil jasen.
Nato je poslanec Černač prebral del tretjega odstavka 184. člena: “Predlog se uvrsti na dnevni red prve naslednje seje državnega zbora.” Že tukaj se po besedah Černača postavlja vprašanje, ali je sploh mogoče uvrstiti to na izredno sejo. “Ampak pustimo ta del ob strani. Če je vložen najkasneje 30 dni pred to sejo, in ti pogoji niso izpolnjeni.” Kot je pojasnil poslanec, je bila edina dodatna razlaga tega člena leta 2003 in sprejela jo je Komisija za poslovnik. “Nič ne govori o tem, kar vi govorite, predsednica. Tudi ne vem, na čem utemeljujete govorjenje o parlamentarni praksi.” Samo v tem letu je bilo po besedah Černača vloženih 13 predlogov za razpis posvetovalnih referendumov. “Pri vseh se je spoštovala ta določba o 30 dnevnem roku, razen pri enem, ko ste grobo, brutalno povozili to določbo, da ste proceduro glede Palestine peljali mimo poslovnika naprej,” je bil kritičen poslanec.
.@ZCernac: Samo v tem letu je bilo vloženih 13 predlogov za razpis posvetovalnih referendumov. Pri vseh se je spoštovala ta določba o 30 dnevnem roku, razen pri enem, ko ste grobo, brutalno povozili to določbo, da ste proceduro glede Palestine peljali mimo poslovnika naprej. pic.twitter.com/dPWWDiz0lf
— Poslanska skupina SDS (@PS_SDS) November 28, 2024
“Torej, pri dvanajstih ste spoštovali to določbo, pri enem ste jo grobo kršili. Kaj je zdaj torej parlamentarna praksa in kdo ščiti integriteto tega državnega zbora, koalicija ali opozicija, v tem primeru, ko predlagamo nekaj, česar danes na dnevnem redu ne bi smelo biti? In vi, kot predsednica državnega zbora, ste kot primus inter pares, prva med enakimi, prva, ki mora ščititi integriteto tega Državnega zbora RS, pa je, kot slišimo, žal ne boste zaščitili,” je poslanec SDS povedal v nadaljevanju in dodal, da seveda v primeru, če bo omenjena točka ostala na dnevnem redu, ni mogoče pričakovati, da bo njihova poslanska skupina glasovala za sprejem tega dnevnega reda.
Klakočar Zupančičeva je odgovorila, da imajo vso pravico, da glasujejo po svoji vesti. “To je tudi vaša dolžnost,” je izpostavila in vnovič ponovila, da je že večkrat zaznala “zlorabo zahteve za razpis posvetovalnega referenduma”. “In čas je, tako kot ste rekli, da zaščitim integriteto tega DZ, in da se te zlorabe ne bodo več dogajale. In to počnem in to bom počela, vedno.”
Tudi v NSi nasprotovali tovrstnemu postopanju
Nato se je oglasil tudi vodja poslanske skupine NSi Janez Cigler Kralj, ki je spomnil, da je na nedavnem Kolegiju predsednice DZ v imenu poslanske skupine z dobrimi argumenti utemeljil, da je predlog za umik pete točke, in sicer zagotavljanje privilegiranih pokojnin izbrancem, zrel za to, da se umakne oziroma ni primeren za to, da se obravnava na tej izredni seji. “Tam bi morala svoje mnenje, torej na seji kolegija, podati tudi vodja zakonodajno-pravne službe, ki je bila tudi prijavljena k besedi. Predsednica jo je zradirala in ji ni dala besede,” je med drugim kritično izpostavil in podal proceduralni predlog, da se pridobi mnenje zakonodajno-pravne službe, ali 5. točka predloga dnevnega reda izpolnjuje pogoje za uvrstitev na dnevni red glede na določbo tretjega odstavka 184. člena Poslovnika DZ.
Ker se je v nadaljevanju vnovič omenjalo, kako naj bi bilo v dobrobit ljudi, da bi se odločalo o referendumu, je Černač med drugim povedal: “Glejte, ko je šlo za dobrobit ljudi v prejšnjem mandatu, ko je vlado vodila SDS in je šel v prid ljudem pomemben zakon, Zakon o dohodnini, o dohodnini, ki je zmanjševal obremenitve in jim puščal več denarja v žepu, je takratna koalicija 30-dnevni rok, ko je predlog za posvetovalni referendum vložila Levica, spoštovala. Tukaj, ko pa gre za izjemne privilegije, za izjemne dodatke, ki ne temeljijo na plačanih prispevkih, v višini 1500 evrov posameznikom, tukaj pa ta rok ne bo spoštovan.”
Čeprav ni imela obrazložitve glasu, ni zamolčala, kako bo glasovala
“Sedaj dajem na podlagi četrtega odstavka 73. člena poslovnika zbora na glasovanje sklep, da se pridobi mnenje zakonodajno-pravne službe, ali 5. točka predloga dnevnega reda izpolnjuje pogoje za uvrstitev na dnevni red glede na določbo tretjega odstavka 184. člena poslovnika,” je v nadaljevanju povedala predsednica DZ in dodala: “Jaz sicer nimam obrazložitve glasu, ampak sama vam povem, da bom glasovala proti.”
Slovenija je edina parlamentarna demokracija na svetu, kjer je možno, da zakonodajno vejo oblasti @Drzavnizbor vodi oseba, ki je bila izločena celo iz tako gnilega sistema, kot je 🇸🇮 sodstvo.
Take farse še nikoli ni bilo. Oglejte si in delite. https://t.co/s9dozUZWre— Janez Janša (@JJansaSDS) November 28, 2024
“Predsednica, tole postaja zdaj pa res že tragikomično. Vi ste hkrati povedali določbo, da nimate obrazložitve glasu, potem ste pa takoj za tem prekršili poslovnik, katerega varuhinja bi morali biti,” je v odzivu na izrečeno s strani predsednice DZ izpostavil Cigler Kralj in dodal, da nima druge možnosti, kot da predlaga, da si po zgledu ene od podpredsednic določi oziroma da opomin. “Prosim pa, da se začne bolj resno vse skupaj dogajati, ker to je pa res že pod vsakim nivojem.”
Klakočar Zupančičeva je odgovorila, da je samo povedala, kako bo glasovala, ni pa obrazložila tega. “Vam dajem zdaj nekaj časa, da se nasmejete. Bom pa upoštevala še vaš predlog, pa si bom sama sebi dala opomin. Okej, si dajem opomin, si sama sebi izrekam. Zdaj pa dajem na glasovanje to, kar sem vam že prej napovedala.” Ker je 33 poslancev glasovalo za, proti pa 46, sklep ni bil sprejet. “Prehajamo na odločanje in glasujemo o dnevnem redu,” je ob tem najavila.
Vodja poslanske skupine NSi je dejal, da ne ve, zakaj se poslanci koalicije bojijo mnenja zakonodajno-pravne službe (ZPS). “Ali mogoče veste, da bi ZPS rekla, da 5. točka ne izpolnjuje pogojev za uvrstitev na dnevni red te izredne seje? In to se je zgodilo že pri Palestini, kar sem obširno razložil na tej isti 109. seji kolegija.” Ob tem je opomnil, da je ugledni pravnik, profesor doktor Rajko Pirnat, v svojem mnenju, ki ga je citiral na 109. seji, jasno povedal, da je takšna razlaga, kot so jo predstavili javnosti pri Palestini, nora in nesprejemljiva. “Sicer pa, ali je iskrenost in poštenost teh predlogov kar naenkrat postala poslovniška kategorija? Ali boste ustanovili komisijo, ki bo presojala iskrenost in poštenost poslovniških zahtev? In s to prakso je začela KUL opozicija v prejšnjem mandatu, še posebej stranka Levica,” je še med drugim dodal.
Predsednica DZ je izrazila mnenje, da ne potrebujejo mnenja ZPS. “To sem povedala že prej večkrat in jaz razlagam poslovnik in sem tudi povedala razloge, zakaj ga razlagam tako, kot ga razlagam.”
Trenutna vlada si ne želi demokracije, želijo “svobodo”, ki je pravzaprav diktatura
V nadaljevanju se je med drugim oglasil še poslanec SDS Andrej Hoivik, ki je v svojem postopkovnem predlogu obrazložil, zakaj so v njihovi poslanski skupini predlagali posvetovalni referendum na ta zakon. Poslanec je spomnil, da je državni sekretar Ministrstva za kulturo obljubil, da bo javno objavil 36 pripomb na ta zakon. “Do danes teh pripomb ni javno objavljenih. Mediji so o tem zakonu začeli poročati šele prejšnji teden, javnost, predvsem pa 650 tisoč upokojencev, ki so 40 let vplačevali v pokojninski steber, ni bila seznanjena s tem zakonom.”
.@andrejhoivik: Trenutna @vladaRS si ne želi demokracije, želijo »svobodo«, ki je pravzaprav diktatura.#izrednaseja pic.twitter.com/0oVIDsEShz
— Poslanska skupina SDS (@PS_SDS) November 28, 2024
V teh 30 dneh bi bili po mnenju poslanca bolje seznanjeni, morda bi tudi nacionalna hiša, morda tudi kakšen komercialni medij, tako z leve kot z desne, opravil širšo razpravo o tem zakonu. “Potem bi lahko čez 30 dni, spoštovana koalicija, povozili predlog za posvetovalni referendum,” je bil jasen in še enkrat opomnil, da je državni sekretar iz Levice obljubil vsem, da bo objavil te pripombe. “Teh na spletu še ni in niti ne moremo vedeti, kdo od kulturnikov, umetnikov ali pa druge zainteresirane javnosti je bil proti takšnemu zakonu, ker ga skrivate, ker ne želite demokracije, ampak želite vašo svobodo, ki je pravzaprav diktatura.”
“No, zdaj ste pa tudi vi šli malo preko postopkovnega predloga, da ne boste to samo drugim očitali, pa ne bom dala nobenega opomina,” je v zvezi z govorom Hoivika navedla predsednica DZ in dala vodji poslanske skupine NSi “možnost, da našteje tiste tri razloge, zakaj 30-dnevni rok”. “Hvala, predsednica. Na vašo provokacijo se ne bom odzval, zato ker … Veste, kaj so me naučili že pred leti, ko še sploh nisem bil v politiki? Nikoli se ne pusti zvleči na nižji nivo, ker te bo tam nekdo na domačem terenu premagal,” ji je v odgovor dejal Cigler Kralj in dodal, da se ne bo odzval na provokacijo. “Če se ničesar ne bojite, torej referenduma, če se ne bojite mnenja zakonodajno-pravne službe, prekinite sejo, zahtevajte pripravo stališča zakonodajno-pravne službe, ali predlagana 5. točka izpolnjuje pogoje za uvrstitev na to sejo.”
Predsednica DZ se za to ni zmenila in je pozvala h glasovanju o dnevnem redu seje. “80 poslank in poslancev je navzočih, za jih je glasovalo 52, proti pa 19. Ugotavljam, da je dnevni red 89. izredne seje državnega zbora določen,” je poudarila.
Ž. N.