Poslanec SDS Tomaž Lisec je na novinarski konferenci predstavil predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o vojnih veteranih, ki ga je poslanska skupina SDS vložila v parlamentarni postopek.
Z zakonom o vojnih veteranih SDS predlaga znižanje starostne meje za uveljavljanje pravice do varstva po zakonu o vojnih veteranih s 55 let na 50 let, vrnitev pravice do zdraviliškega in klimatskega zdravljenja in spremembo cenzusa za veteranski dodatek.
Kot je uvodoma izpostavil poslanec SDS Tomaž Lisec, so upravičenci po zakonu o vojnih veteranih tista skupina, ki so ji bile pravice zaradi finančne krize odvzete in ji navkljub izboljšanju javnih financ od tedaj niso bile vrnjene. Glede na to, da rebalans proračuna za leto 2019 predvideva rekordno porabo javnih sredstev, tudi ni razloga, da se vojnim veteranom ne vrne, kar jim je bilo z ZUJF vzeto. “Vojni veterani so ena od skupin, ki pričakujejo, da se jim posledice izboljšanja javnih financ poznajo tudi v dejanskem življenju,” je dejal poslanec.
Odprava varčevalnih ukrepov ZUJF za veterane
S predlogom zakona, ki so ga v poslanski skupini SDS vložili v parlamentarni postopek, želijo odpraviti, kar je vojnim veteranom odvzel ZUJF, prav tako pa želijo popraviti, kar je veteranom odvzela zadnja sprememba pokojninskega zakona, ko se je pokojnina za upravičence, ki so dopolnili pokojninsko dobo 40 let brez dokupa, določila na minimalno višino 500 evrov. “V praksi je tako prišlo do dogodkov in situacij, ko so dotedanji prejemniki veteranskega dodatka le-tega izgubili. Cenzus za status vojnega veterana namreč znaša 497,15 evra in ko smo poslanci v državnem zboru zvišali minimalno pokojnino, smo vede ali pa nevede storili napako, ki je marsikaterega državljana s statusom vojnega veterana finančno oslabila. Kdorkoli je namreč imel pokojnino višjo od 497,15 evra, pa četudi le en evro več, mu je ZPIZ veteranski dodatek po tej spremembi zakona vzel,” je dejal poslanec SDS Tomaž Lisec. Kot ugotavljajo v poslanski skupini SDS, je med tistimi, ki so izgubili pravico do veteranskega dodatka, največ upravičencev, ki so se jim leta 2017 pokojnine zvišale na 500 evrov zaradi tega, ker so dopolnili 40 let delovne dobe brez dokupa. Takšno zvišanje pokojnin, ki je sicer zasledovalo načelo pravične minimalne pokojnine za polno delovno dobo, je po drugi strani pomenilo, da se je ravno vojnim veteranom skupni prihodek lahko tudi znižal, saj so v tej skupini izgubili veteranski dodatek.
Znižanje starosti za pridobitev pravic in pravica do zdraviliškega zdravljenja za veterane
Kot je na novinarski konferenci pojasnil poslanec Tomaž Lisec, v poslanski skupini SDS predlagajo vračilo pravic in njihov obseg za upravičence po zakonu o vojnih veteranih, kot je bil pred sprejetjem ZUJF ter še niso bile vrnjene, in sicer: znižanje starostne meje za uveljavljanje pravice do varstva po zakonu o vojnih veteranih s 55 let na 50 let ter vrnitev pravice do zdraviliškega in klimatskega zdravljenja tako, da lahko upravičenec po lastni izbiri uveljavi pravico po zakonu o vojnih veteranih ali po kakšnem drugem predpis. Rešitev v zakonu pa sta tudi sprememba cenzusa oziroma sprememba osnove ter način določanja osnove za ugotavljanje pravice do veteranskega dodatka in njegove višine. “Če smo dvignili minimalno pokojnino, je prav, da dvignemo tudi cenzus za prejemanje veteranskega dodatka,” je dejal poslanec SDS.
Ne nazadnje je Lisec še povedal, da se v zvezi z veteranskim dodatkom na poslanke in poslance obračajo tudi vojni veterani, predvsem s prošnjo, da se “nerazumno stanje, ki na tem področju vlada sedaj, nemudoma odpravi” in da se “ljudem, ki so bili pripravljeni za našo samostojnost dati življenje, v naši državi omogoči človeka vredno življenje”.
Tomaž Lisec je ne nazadnje izrazil upanje, da bodo vsi poslanke in poslanci prisluhnili njihovim argumentom in da če v drugih poslanskih skupinah menijo, da bi bilo treba zakon nomotehnično popraviti, to tudi storijo v času trajanja postopka.
Posnetek njegovega govora poglejte tukaj:
J. G