Direktorica Inštituta 8. marec Nika Kovač po tujini svojim soborcem očitno razlaga, da jo v Sloveniji napada ekstremna desnica, ker se zavzema za dostopen splav. A temu v realnosti ni ravno tako, saj se slednja v zadnjih dneh sooča s kritikami na račun njene udeležbe na prihajajoči zdravstveni konferenci, kjer bo predavala direktorjem in vodilnemu kadru v zdravstvu.
“Ali lahko izkažete ljubezen tej čudoviti duši? Skrajna desnica jo napada zaradi njenega dela, da bi se splav naredilo varen in dostopen vsem Evropejcem!” je ena od sobork Nike Kovač zapisala v objavi svoje zgodbe na Instagramu.
Objava francoske aktivistke Sarah Durieux, ki tako kot Inštitut 8. marec goreče podpira kampanjo “My Voice, My Choice”, s katero se v času demografske zime zavzemajo za varen in dostopen splav v Evropi, daje slutiti, da očitno v tujini dobivajo netočne informacije v zvezi z dogajanjem pri nas, kjer je sicer splav že od 1952 legalen in vsem dostopen.
Kovačevo je doletela poplava kritik, odkar je prejšnji teden na družabnem omrežju X zaokrožila novica, da se je Združenje zdravstvenih zavodov Slovenije odločilo, da uvodno predavanje z naslovom “Odpornost javnega zdravstva: zakaj moramo braniti skupno dobro” na posvetu direktorjev in vodstvenih delavcev v zdravstvu z naslovom “Zdravstvo v preobrazbi”, ki bo 20. novembra v Hotelu Primus Ptuj, zaupa Niki Kovač. Kritikom, med katerimi so se znašli tudi zdravstveni delavci, namreč nikakor ni jasno, kakšen doprinos naj bi na posvetu o zdravstvu prinesel govor osebe, ki kompetenc iz zdravstva sploh nima, pri čemer pa gre v primeru organizatorja dogodka vendarle za strokovno organizacijo javnih zdravstvenih zavodov.
Zgovorna tudi objava na omrežju Facebook
Da se frontmanka Inštituta te dni sooča s sovražnimi komentarji na račun zdravstvene konference, je sicer razvidno tudi iz objav Inštituta na družabnem omrežju Facebook. Ob tem je seveda vendarle potrebno poudariti, da je velika razlika med kritiko in sovražnimi komentarji, in da slednji ne glede na to, proti komu so usmerjeni, ne bi smeli imeti mesta v družbi; kritiko se namreč da vedno podati na argumentiran in kultiviran način. A vendarle se v tej zgodbi spet očitno poskuša s pridom v javnosti ustvariti občutek, da je za vse slabo kriva stranka SDS. Kovačevi gre namreč v nos, da je vodja poslanske skupine SDS Jelka Godec v zvezi z njeno udeležbo na konferenci postavila celo poslansko vprašanje, ki je bilo naslovljeno na zdravstveno ministrstvo. A Godčeva se za postavitev vprašanja ni odločila iz nekega sovraštva do drugače mislečih ali česa podobnega, ampak zato, ker je prejela ogromno pripomb. “V zgolj nekaj urah sem prejela številne negativne pripombe, zaskrbljujoče komentarje in razočarane odzive pacientov in zaposlenih v zdravstvu,” je namreč Godčeva zapisala v poslanskem vprašanju.
Ker vsak poslanec, sodeč po 240. členu Poslovnika Državnega zbora, lahko “vladi ali posameznemu ministru ali generalnemu sekretarju vlade postavi vprašanje ali poda pobudo za ureditev posameznih zadev oziroma za sprejem določenih ukrepov s področja delovanja vlade oziroma posameznega ministrstva ali vladne službe”, njegova zastavitev ne bi smela predstavljati težave. Živimo vendarle v demokratični državi in ne v kakšni Severni Koreji. A če je Inštitutu v resnici res toliko do ureditve razmer v zdravstvu, bi bilo dobro, da bi ob odsotnosti zdravstvene reforme, ki naj bi reševala dostopnost v zdravstvu in krajšanje čakalnih vrst, večkrat slišali tudi kritiko na račun vlade, saj ima ta v rokah škarje in platno. Namesto tega pa se potem denimo sliši kritiko v smislu: “Predsednica poslanske skupine največje opozicijske stranke se ne ukvarja s čakalnimi vrstami, s postopno privatizacijo zdravstva, z nekimi stiskami ljudi, ampak se ukvarja s tem, ali bom jaz govorila na eni konferenci ali ne,” ki je bila s strani Kovačeve izrečena v nedavni oddaji 24ur Zvečer. Kot da ne bi imela koalicija udobne večine, ki ji omogoča sprejemanje vsega tistega, kar si želijo.
Marsikdo bi se verjetno v luči vsega skupaj vprašal, če se morda v tujini širijo netočne informacije v zvezi z vzrokom napadov, da bi se s tem vzbudilo sočutje, s tem pa morda tudi posledično spodbudilo zbiranje podpisov za splav?
A. H.