Za nami sta več kot dve leti epidemije. Dve leti spopadanja z boleznijo covida-19. Ni bilo lahko, a skupaj smo zmogli. Vlada je na predlog strokovne skupine odpravila še zadnji ukrep, to je nošenje mask v zaprtih javnih prostorih.
Epidemija nam je nedvomno pokazala, kako nepomembni so notranjepolitični spori in kako pomembno je sodelovanje navkljub medsebojnim razlikam. Ukrepi stroke so namreč lahko še tako dobri, pa če se jih dosledno ne upošteva, se ni mogoče boriti proti sovražniku. Še posebej, če je ta neviden. Kakorkoli, Slovenija je zmogla boj in ukrepi so se pričeli v letošnjem letu postopoma odpravljati, v sredo je vlada sprejela odločitev, da nošenje zaščitnih mask v večini zaprtih javnih prostorih od četrtka naprej ni več obvezno. V zdravstvu, domovih starejših občanov in socialno varstvenih zavodih nošenje mask ostaja obvezno, v ostalih zaprtih prostorih pa bo nošnja po novem zgolj še priporočena.
Ukinitev nošenja zaščitnih mask v zaprtih prostorih je strokovna skupina za covid-19 pod vodstvom Mateje Logar predvidela v primeru, ko bi se na intenzivnih oddelkih sedem zaporednih dni zaradi covida-19 zdravilo manj kot 35 bolnikov. Ker je bil ta kriterij izpolnjen že več dni, je skupina predlagala, da zaščitne obrazne maske v zaprtih javnih prostorih ostajajo kot priporočilo, niso pa več obvezne. V primeru, da ni možno zagotavljati medosebne varnostne razdalje 1,5 metra v zaprtih javnih prostorih, strokovna skupina priporoča nošenje zaščitnih obraznih mask. Izjeme pri tem so zdravstvene ustanove, domovi starejših občanov ter socialno-varstveni zavodi, kjer je strokovna skupina predlagala, da se obvezno nošenje zaščitnih obraznih mask ohrani. Še naprej predlagajo ohranitev izpolnjevanja pogoja PCT za zaposlene, uporabnike in obiskovalce zdravstvenih ustanov, DSO-jev, SVZ-jev, to pa po njihovem mnenju ni več potrebno v zavodih za prestajanje kazni, zaporih in prevzgojnih domovih. Vlada je priporočila strokovne skupine upoštevala.
V času izbruha epidemije ni bilo lahko
Ko se je virus razširil po Evropi, o tem nismo vedeli veliko. Medtem ko smo opazovali, kako usodne so lahko posledice virusa, je bila novonastala vlada iz vrst SDS, NSi, Konkretno in DeSUS primorana sprejemati ukrepe, da bi se upočasnilo širjenje virusa in s tem zmanjšal pritisk na bolnišnice. Na vprašanje, kako je bilo biti predsednik vlade v času covid krize in če ga je bilo kaj strah, je premier Janez Janša odgovoril, da je bilo takrat vseh strah, tudi njega. “Vsako jutro in zvečer mi je žena govorila zgodbe o usodah ljudi, ki so dobili okužbo, tistih, ki jih je bilo potrebno intubirati, pa tudi o tistih, ki so umrli. In zame to ni bila statistika, zame to niso bile zgolj številke na papirju.”
Po besedah Janše je bil strah tisti, ki jih je dodatno podžgal, da so delali noč in dan, in naredili vse, kar je bilo v njihovih močeh in še več, da je bilo žrtev čim manj in da bi napolnili prazna skladišča, da bi sprejemali ukrepe, kot so jih sprejemale tudi države, ki so bile bolje pripravljene, in ne glede na to, da je bila Slovenija nepripravljena na to epidemijo, smo v nekaj tednih ujeli tempo in tisti prvi val zelo uspešno obvladali, je prepričan.
Z voljo je dosegljivo marsikaj
V času zdravstvene krize je vladna ekipa dokazala, da se da storiti marsikaj, če obstaja volja za to. Dober primer je predstavljala hitra ureditev novih prostorov za sprejem bolnikov, obolelih za covidom-19 v največji slovenski bolnišnici UKC Ljubljana. 28. oktobra 2020 so bili namreč pripravljeni načrti za nujne začasne namestitve v več let nedokončanih prostorih diagnostično-terapevtske službe, 8. novembra pa so bili prostori že pripravljeni za sprejem bolnikov.
💪 ZMOGLI SMO!
Za nami sta več kot dve leti epidemije. Dve leti spopadanja z boleznijo covid-19. Ni bilo lahko, a skupaj smo zmogli. Vlada je na predlog strokovne skupine odpravila še zadnji ukrep, to je nošenje mask v zaprtih javnih prostorih. pic.twitter.com/VzAKfvuy4K
— Vlada Republike Slovenije (@vladaRS) April 14, 2022
Navkljub temu, da ukrepi niso prijetni, pa so bili očitno primerni in pravočasni. Zelo zgovorna je bila ocena The Economista, ki je zatrdil, da je Slovenija med naključno izbranimi 23 državami OECD druga najbolje obvladala gospodarsko krizo, nastalo kot posledico svetovne pandemije. Pred nami se je uvrstila le Danska, kar nedvomno potrjuje uspešnost vladnih ukrepov pri spopadu s posledicami pandemije. Očitno je, da so bili narejeni pravi koraki od vstopa v krizo do izhoda iz nje, kar je ravno obratno kot po svetovni finančni in gospodarski krizi leta 2008, ko smo po zaslugi Pahorjeve vlade izšli med zadnjimi.
Danes živimo v državi, ki je peta najbolj varna na svetu. Slovenija pa se je znašala tudi na 9. mestu na svetu po trajnostnem razvoju in med državami, ki izboljšujejo digitalne veščine. Deset protikoronskih zakonov za pomoč gospodarstvu in ljudem, več kot 2400 infrastrukturnih projektov so dali slovenskemu gospodarstvu izjemen zagon. V drugem četrtletju leta 2021 je Slovenija dosegla najvišjo rast stopnje zaposlenosti v EU. Trenutno je na Zavodu RS za zaposlovanje prijavljenih 59.169 brezposelnih oseb, kar je najmanj v zgodovini Slovenije. Slovenija je v leto 2022 vstopila kot zmagovalec med drugim tudi na ekonomskem področju, saj se je slovenski BDP okrepil za 8,1 odstotka, potem ko se je po izbruhu epidemije covida-19 in delnem zaprtju javnega življenja v 2020 zmanjšal za 4,2 odstotka. To je statistika, to ni fikcija, in to je vse kar šteje. Odprava obveznega nošenja mask je kot nekakšna češnja na vrhu torte. Z optimizmom lahko gledamo v prihodnost. Če pa bo delo lahko nadaljevala zmagovita ekipa, se nimamo česa bati.
Sara Kovač