Tokratno drugo soočenje za volitve v Evropski parlament je na naši televiziji potekalo o dveh temah, sicer pa so gostje z voditeljem Aleksandrom Rantom poskušali odgovoriti na vprašanje, ali si v Evropi želimo suverenosti ali federalizacije in kakšna bi morala biti zunanja politika Evropske unije.
V drugem soočenju za volitve v Evropski parlament je voditelj Aleksander Rant v studiu gostil dr. Valerija Korošca iz Zelenih Slovenije, Jerneja Vrtovca iz Nove Slovenije, dr. Milana Zvera iz SDS in Marka Balažica iz SLS. Nastopiti bi morala tudi predstavnica stranke Vesna, a se je zaradi bolezni opravičila.
“Evropska unija je nastala kot gospodarska skupnost za premog in jeklo, danes je EU bistveno več, pogovarjamo se o federalizmu,” je uvodoma povedal voditelj. Pojasnil je, da Evropo v tem pogledu delijo federalisti in suverenisti. Prvi želijo, da Evropa postane super država, kjer bi bile države članice zvezne države velike konfederacije, medtem ko suverenisti zagovarjajo Evropo kot skupnost držav za skupno dobro.
Ob prvem izhodišču je dr. Korošec dejal, da izhajajo iz točke, da Evropa predstavlja “skupno identiteto” in da nam predstavlja “obrambo in zavarovanje za življenje v miru”. Čeprav se strinja, da kot gospodarska skupnost predstavlja pozitivno plat, meni, da je negativno, da včasih gospodarski interesi prevladajo nad interesi ljudi. Stranka Zeleni zagovarja nujnost sprememb v EU in večjo avtonomnost Slovenije. “Mi prinašamo nove ideje in to je ideja univerzalizma,” je dejala.
Vlagati je treba v razvoj
Večja avtonomija države je po mnenju Jerneja Vrtovca eno ključnih vprašanj, saj se po njegovem mnenju Evropa v preteklih kriznih časih ni izkazala kot enotna. Evropa prav tako izgublja konkurenčnost, kot je primer našel vse od finančne krize, migrantske krize do covid krize. Vrtovec meni, da EU potrebuje skupno politiko na področju zunanje politike, obrambne in varnostne politike, davčne politike ter na področju izobraževanja, pri čemer izpostavi področje inovacij.
Za slednje meni, da bi se moralo v to področje investirati več, pri čemer poudari, da bi morala vsaka država sama odločati o tem, kam in na katero področje bo investirala.
Poseganje Bruslja v države članice
Zver meni, da se je EU razvila iz banalnih razlogov, da se je kasneje integrirala: “… v nekaterih trenutnih celo predaleč, saj je Bruselj postal premočan,” je poudaril Zver, ki se z Vrtovcem glede poenotene politike izobraževanja ne strinja, predvsem je mislil na ohranjanje kulture v slovenskem jeziku, ki se v EU “vedno bolj razvija”. Pri temi o suverenosti se je voditelj z Zverom dotaknil tudi tem, ki se nanašajo na poseganje v politiko države s strani evropskih komisarjev, “po Lizbonski pogodbi ne bi smeli nikakor intervenirati v celoti, ki so v suvereni pristojnosti držav članic,” je povedal Zver.
Na vprašanje voditelja, kako si Zeleni Slovenije in Zeleni v EU zbližajo stališča glede na to, da prvi bolj zagovarjajo suverenost kot drugi, dr. Korošec odgovarja, da so bistvena predvsem enaka temeljna pravila. Meni, da so potrebni niansirani pristopi, pri čemer kot primer navedejo tudi različne pristope znotraj države glede na regijo.
Balažic iz SLS vsem dodaja, da je Evropa le nastala na načelu subsidiranosti, ki daje vsaki članici avtonomnost pri odločanju za določene zadeve, ki se nanašajo nanje same. Lizbonska pogodba je, kot pravi, “nezaključen proces”, saj ne pozna odgovora na ključne izzive sveta, kar so po njegovih besedah vojne, trgovinske vojne, boj za prevlado, oblikovanje dveh svetovnih polov … in je zato vprašanje učinkovitosti Evrope v tem pogledu izjemno neučinkovita.
Kakšna je prihodnost kmetijstva?
Kakšen status bi imeli kmetje v bolj ali manj konfederalni Evropi in ali bi podeželje sploh imelo svoj glas, je voditelj v nadaljevanju vprašal Balažica. Glede na dogajanje v svetu so kmetje namreč pod velikim pritiskom iz vseh strani. “Določene politike so v ekskluzivni pristojnosti držav članic, določene nadnacionalne in ena prvih takih nadnacionalnih je bila evropska kmetijska politika, ki je nastala kot odgovor na to, da smo bili na evropski celini lačni,” je povedal in dodal, da se je to prenehalo z integracijo evropske kmetijske politike.
Priznava, da se je v zadnjem mandatu pokazalo, da je ta meja tanka. “Mnogi evropski politiki, ki so bili ideološko navdahnjeni, so si želeli vzeti več pristojnosti, kot so jo dejansko imeli,” pojasnjuje in meni, da bi Evropa potrebovala novo ustavo. Gostje se strinjajo, da bi morala obstajati poenotena pravila tudi glede kmetijstva, Balažic pa pri tem poudari pomen subvencij, ki so nadomestila kmetom, da se držijo strožjih pravil: “In to v Evropi deluje, te ureditve ne bi spreminjal, se pa strinjam, da morajo obstajati povsod enaka pravila”.
Gostje so v nadaljevanju odgovorili na nekaj “hitrih vprašanj” o skupni politiki EU, razprava pa je tekla tudi o zunanji politiki EU v prihodnosti. Kakšna bi morala biti politika EU in kakšna je v njej vloga Slovenije, si lahko ogledate na spodnjem videoposnetku.
Vljudno vabljeni k ogledu!
T. B.