Marsikdo se še verjetno zelo dobro spominja lanskoletnega dogajanja na območju gradnje kanala C0, ko je prišlo do aretacije in pretepa lastnika zemljišča na vodovarstvenem območju, kjer želi župan Zoran Janković kljub kritičnemu mnenju stroke graditi kanalizacijo. Aleš Mrzel se je zaradi ravnanja policije odločil, da proti pomočniku načelnika PP Bežigrad, ki je bil tedaj določen za vodjo asistence, in policistu, ki mu je zadal udarec v obraz, vloži kazensko ovadbo. Okrožni državni tožilec je v zadevi sedaj prišel do zaključka, da zavrže kazensko ovadbo, saj po njegovo ni podan utemeljen sum, da sta osumljenca storila kaznivo dejanje.
Spomnimo. V prvi polovici decembra smo poročali o nasilnem ravnanju policije – nasilno so aretirali in odpeljali lastnika zemljišča na območju C0. Nasilno ravnanje policije je bilo tudi posneto, oškodovanec pa je tistega dne zaradi poškodb ostal na opazovanju v Univerzitetnem kliničnem centru, nekaj dni je bil nato tudi v bolniškem staležu. Ena izmed prič je za RTV povedala, da so stali na parceli, ki sploh ni bila vprašljiva in namenjena za gradnjo – torej stran od osrednjega dogajanja – a so enega od lastnikov parcel na tistem območju policisti vseeno obstopili, in ko je slednji zaklical, “urgenca”, se je pričelo. “Nanj so planili kot živali,” je povedala priča.
Mrzel se je zakrčil v strahu
Ovaditelj je povedal, da je 14. decembra lani prišel k sosedu z Ježice, da bi mu pomagal pri odpravi težav pri delovanju traktorja. Pri tem so se po njegovih besedah odvijale v bližini dejavnosti, povezane z geodetskimi deli, a ne na parceli omenjenega soseda. Oškodovanca je tam nenadoma opazil pomočnik načelnika PP Bežigrad – z roko je pokazal na nič hudega slutečega in ukazal podrejenim, naj ga privedejo, je razkril ovaditelj. “Presenečen sem obstal na mestu samem in nisem pričakoval, da gre za ugrabitev,” je povedal Aleš Mrzel.
“Zakrčil sem se v strahu, ker so bili izvrševalci sposobni aktivirati orožje in druga prisilna sredstva. Eden od izvrševalcev je dvignil pendrek, drugi je zavzel gard, spodmaknili so mi noge in šest težkih me je dvignilo in odneslo. Po nekaj korakih so me spustili, da sem padel po tleh, nato so me zverzirano udušili s prijemi, nato sem za nedoločen čas izgubil zavest in se čez nekaj časa znašel v policijskem vozilu z lisicami na rokah. Vmes sem močno zakrvavel zaradi udarca policaja v obraz. Na PP Bežigrad sem se približno ovedel in okrvavljen po obrazu nisem bil sposoben niti prebrati niti podpisati nekih papirjev, ki mi jih je obdolženi tlačil pred obraz,” je Mrzel zapisal v svoji prijavi in dodal, da so nadalje policisti na vztrajanje sorodnikov in prijateljev “pripustili”, da so ga položili v osebni avto in pospremili v zdravniško oskrbo, kjer so opravili potrebna slikanja in preglede ter ga zadržali na oddelku.
Aleš Mrzel je pomočniku načelnika PP Ljubljana Bežigrad Janezu Geču očital več kaznivih dejanj (kazniva dejanja po 145., 146 in 147. členu Kazenskega zakonika). Pri tem je Geču očital “naročilo ugrabitve, naročilo odvleke iz zasebne nepremičnine, naročilo podrejenim policistom za davljenje vratu, naročilo izvedbe udarcev na boksarski način, naročilo vkrcanja v službeno vozilo, v prostore PP, naročilo verbalnega in fizičnega maltretiranja, naročilo izsiljevanja podpisov na neznane listine, preprečitve zdravniške pomoči, zaviranja pomoči sorodnikov in znancev in zaviranja ter preprečitve prevzema sorodnikov in znancev z namenom nudenja prve pomoči, naročilo prikritega spremljanja prijavitelja c UKC in drugih poizkusov oviranja pred zdravstveno ustanovo”. Po navedbah okrožnega državnega tožilca Luke Viranta iz Specializiranega državnega tožilstva iz očitkov Mrzela smiselno izhaja, da ovaditelj Geču očita storitev kaznivih dejanj protipravnega odvzema prostosti po drugem v zvezi s prvim odstavkom 133. člena KZ-1 in kaznivega dejanja kršitve človeškega dostojanstva z zlorabo uradnega položaja po 266. členu KZ-1 (in ne kaznivih dejanj po 145., 146. in 147. členu KZ, ki jih navaja v ovadbi).
Posnetek aretacije, ki jo besedah Mrzela več kot zgovorna, si lahko ogledate spodaj:
V zvezi z očitkom, ki se nanaša na policista PP Ljubljana Bežigrad Danijela Grušovnika, je okrožni državni tožilec uvodoma spomnil, da je Direktorat za policijo in druge varnostne naloge (DPDVN) tožilstvo obvestil, da je pritožbeni senat MNZ odločal o utemeljenosti pritožb, Aleša Mrzela in drugih v zvezi z ravnanjem policije pri nudenju asistence Mestni občini Ljubljana (MOL-u) z dne 14. decmbra lani (gre za isti dogodek, za katerega je ovaditelj podal zgoraj navedeno kazensko ovadbo). “Člani senata so pri tem sprejeli odločitev, da je eden pritožbeni razlog utemeljen, in sicer, da je policist Danijel Grušovnik pri obvladovanju ovaditelja, ko se je aktivno in pasivno upiral, izvedel nestrokoven udarec v obraz pritožnika, kar je pomenilo prekoračitev fizične sile in povzročitev telesne poškodbe ovaditelju. Iz navedenega tako izhaja očitek policistu Danijelu Grušovniku, da je storil kaznivo dejanje kršitve človeškega dostojanstva z zlorabo uradnega položaja po 266. členu KZ-1,” je poudaril.
Razlogi za zavrženje po mnenju okrožnega državnega tožilca
Okrožni državni tožilec je nato spomnil, da je MOL podala zaprosilo za policijsko asistenco v zvezi z gradnjo kanala C0. Ker so bili kot pravi podani vsi razlogi in okoliščine za to, je bila policijska asistenca tudi odobrena, kot vodja asistence pa je bil določen Geč. “Po preučitvi vseh zbranih dokazov tako ugotavljam, da se navedbe ovaditelja v njegovi pisni kazenski ovadbi niso v ničemer potrdile. Obravnavani postopek nudenja asistence policije kritičnega dne je potekal skladno s predpisi, policijska pooblastila so bila uporabljena skladno s predpisi, policisti so v postopku do ovaditelja (in vseh ostalih na kraju) postopali korektno, vljudno, strokovno, ovaditelj pa se je aktivno upiral ob neupoštevanju zakonitih ukazov policistov, dvakrat odklonil ponujeno zdravstveno pomoč, odklanjal podpise in vročitev dokumentov z raznimi izgovori, po nepotrebnem zavlačeval postopke,” je izpostavil tožilec v zvezi z razlogi za zavrženje zoper pomočnika načelnika PP Ljubljana Bežigrad.
Po mnenju tožilca je ovaditelj zavajal z navedbo o razlogu svojega nahajanja na kraju dogajanja, saj je kot pravi iz posnetkov jasno razvidno, da se je tam nahajal iz razloga nasprotovanju izvedbe del s strani gradbenih delavcev, ki jih je angažiral MOL. “Prav tako je zavajal z navedbo, da ni vedel, zakaj se na kraju dogajanja nahajajo policisti, saj je iz posnetkov jasno razvidno, da je Janez Geč prisotne predhodno večkrat po megafonu seznanil z vlogo policije (nudenje asistence MOL) in njih pozval naj se s kraja odstranijo. Nadalje je zavajal še z navedbami o ravnanju policistov, ki naj bi ga “ugrabili”, uporabili pendrek, se postavili v gard, kot tudi s tem, da je izgubil zavest in da se je ovedel šele v policijskem vozilu, o močno okrvavljenem obrazu in nesposobnosti prebrati niti podpisati “papirjev”, ki naj bi mu jih ” tlačili pred obraz”.”
Tožilec pravi, da naj bi Mrzel zavajal tudi glede tega, “da naj bi policisti preprečevali svojcem in prijateljem, da bi ga prevzeli na policijski postajo z namenom nudenja zdravniške pomoči, saj je samovoljno ostajal v prostorih PP Ljubljana Bežigrad po odpravi pridržanja, domnevno čakajoč na prihod sodnega izvedenca travmatološke stroke, ki naj bi ga pregledal, hkrati pa odklonil ponujeno zdravniško pomoč”. Neresničnost navedb Mrzela naj bi dokazovali posnetki dogajanja s samega kraja dogajanja, posnetki policijskega postopka in posnetki iz PP Bežigrad. “Glede na navedeno tako ni podan utemeljen sum, da bi policisti po odredbi Janeza Geča ovaditelju protipravno odvzeli prostost in zoper njega protipravno uporabili prisilna sredstva, posledično pa tudi ni podan utemeljen sum, da je Janez Geč storil očitani mu kaznivi dejanji,” je zaključil.
“Glede uporabe strokovnega udarca policista Grušovnika, ki ga je PU Ljubljana ocenila kot nestrokovnega pa po preučitvi vseh zgoraj navedenih dokazov, menim, da ni podan utemeljen sum, da je ta policist naklepno udaril ovaditelja v obraz,” je tožilec pojasnil v zvezi z razlogom za zavrženje zoper osumljenega policista. Za uporabo prisilnih sredstev je po njegovih besedah slednji imel podlago v odredbi Geča in v neupoštevanju ukazov policistov s strani ovaditelja ter v njegovem pasivnem in aktivnem upiranju. Kot je navedel, je bil ovaditelj opozorjen na uporabo policijskih pooblastil, seznanjen z razlogi za odvzem prostosti, zaradi neupoštevanja ukazov pa so bila uporabljena prisilna sredstva.
“S strokovnim udarcem je policist želel ovaditelja zadeti v predel pleksusa, zadel pa ga je v obraz, ker se je le-ta na tleh upiral na način, da se je premikal, brcal in opletal z glavo. Iz navedenega pojasnila tako izhaja, da je policist Grušovnik z udarcem zgrešil cilj in da je ovaditelja nenamerno zadel v obraz. Upoštevanje ugotovljeno ravnanja ovaditelja je takšno pojasnilo policista po njegovo prepričljivo in mu je mogoče slediti,” je prepričan. Po njegovi oceni udarec v obraz ovaditelja ni bil naklepen, zaradi česar pa tudi, kot pravi, naj ne bi bil podan utemeljen sum, da je policist storil očitano kaznivo dejanje.
Mrzel, ki meni, da so posnetki lanskoletne aretacije več kot zgovorni, ima sicer pravico, da v primeru nestrinjanja z zavrženjem sodbe sam začne s kazenskim pregonom zoper osumljenca v roku 30 dni od prejema sklepa, in sicer tako, da pri Okrožnem sodišču v Ljubljani vloži zahtevo za preiskavo ali neposredno obtožnico. Spomnimo sicer, da je bilo Mrzelu s strani policije po aretaciji poslan plačilni nalog, in sicer zaradi storitve prekrškov po 2. odstavku 7. člena in 1. odstavku 22. člena Zakona o varstvu javnega reda in miru. Zraven so priložili tudi “kratek opis dejanskega stanja prekrška z navedbo dokazov” ter sklep o pridržanju, obvestilo o pravicah pridržane osebe in poročilo o reševalnem prevozu. Kot da fizične posledice privedbe in pridržanja ne bi bile dovolj, je Mrzel moral za vse skupaj plačati že 751,12 evra. Janković pa je odtlej nemoteno gradil, čeprav temu stroka nasprotuje, poplave pa so dokazale, da kanal na veliko pušča.
A. H.