Na včerajšnji, stoti dan zdravniške stavke, je svoje mnenje o zdravniški stavki izrazil tudi profesor ekonomije Maks Tajnikar, čigar javna objava je kmalu postala predmet hudih kritik. Bila je namreč žaljivo zastavljena, po navedbah zdravnika tudi slabo premišljena.
“Zdravniki štrajkajo, bolnišnice ne delajo, ne ustvarjajo prihodkov, zdravniki kljub temu dobivajo plače, bolnišnice se zato utapljajo v izgubah, te pokriva država iz davkov na dohodke iz dela, zdravniki pa so plačani za nedelo! Zdravniki, vam ni nerodno teh plač nositi domov,” se je vprašal profesor Tajnikar.
Profesor je tako še enkrat potrdil prepričanje, da bi morali zdravniki delati več kot ostala delovna populacija. Spomnimo, zdravništvo je že tako ali tako uradno podvrženo 48-urnemu tedenskem delovniku, številni pa so delali še veliko več ur, glede na potrebe.
Da so zdravniki preobremenjeni, je dejstvo, ki ga Tajnikar očitno zanemarja. Ta namreč meni, da je treba zdravnike še dodatno obremeniti. Na to je opozoril tudi zdravnik družinske medicine Rok Ravnikar, ki ga je opozoril, da je edina vzdržna rešitev problemov slovenskega zdravstva povečanje števila zdravnikov.
Tajnikarjeve teze je mogoče videti v spodnjem posnetku.
Zgornji posnetek pa vsebuje tudi protiargumente na Tajnikarjeve preprosto rešitev. Na poziv, da je “treba delat”, odgovarja, da je realizacija v osnovnem zdravstvu že tako ali tako 122-odstotna, da so hude obremenitve primarni razlog, zakaj se mladi izogibajo delu na primarni ravni. “V povečanju dela zdravnikov v rednem delovnem času ni več rezerve,” je mogoče prebrati.
Na razpravi v državnem svetu je Tajnikar predlagal, da se ponovno poveča število opredeljenih oseb na zdravnika, iz trenutno 1400 na 1700. To pomeni povečati delovno obremenitev zdravnikov. “Od kod 1700? To zna vsak, deliti prebivalce s številom zdravnikov. Kje imate podatke, kje in koliko oskrbe potrebuje 1700 ljudi? In koliko te lahko en zdravnik nudi?” se sprašuje Ravnikar, ki v “fact checking” posnetku spomni, da je v zadnjih letih ostalo več 100 razpisnih mest za specializacijo iz družinske medicine ostalo praznih.
Tajnikarjevi pretekli nasveti
Profesor Tajnikar pa se je v preteklosti že proslavil z izjavami, ki so naletele na precejšnje javno zgražanje. Naši bralci se bodo verjetno spomnili njegove že skoraj ponarodele izjave, da Adria Airways ne obstaja z namenom, da dela dobiček. Tako je dejal: “Osebno sem še danes prepričan, da Adria Airways ni tukaj zato, da dela dobiček. Obstaja zato, da se ljudje lahko vozimo. Klinični center obstaja zato, da ljudi zdravi, ne pa da dela dobiček.”
Deset let kasneje je povsem jasno, kam pripelje takšno razmišljanje. Adrie Airways več ni, tudi slovenskega zdravstva kmalu ne bo več.
Ž. K.