Angleški ragbi zvezdnik Billy Vunipola se je uprl, da bi pokleknil v čast gibanju skrajnolevičarske skupine Black lives matter, saj ga motijo določeni podporniki gibanja, ki namenoma zažigajo cerkve in Sveta pisma. Dejanje Vunipole se je izkazalo kot pogumno, jasno in milostljivo, saj se je zavedal, da bo zaradi tega postal tarča sovraštva in zasmehovanja, a bi to storil še enkrat.
“Vprašali so nas, ali želimo poklekniti ali ne, in to, kar sem videl v smislu tega gibanja “življenje temnopoltih šteje”, ni bilo usklajeno s tistim, v kar verjamem. Požigali so cerkve in Biblije. Ne morem tega podpreti,” je dejal igralec Saracenov Billy Vunipola.
“Čeprav sem temnopolt, sem vseeno bližje Jezusu,” je dodal športnik, rojen v Avstraliji, sicer pa je potomec staršev iz polinezijskega kraljestva Tonga. Med nenehnimi nemiri BLM je prišlo do številnih incidentov, ki jih je sprožila smrt temnopoltega Američana, sicer s kriminalno preteklostjo, Georgea Floyda. Končna podoba pa se kaže v splošnem nezadovoljstvu proti zahodni družbi in v uničenju simbolne zahodne zgodovine, zaradi domnevnih družbenih krivic, kot je “sistemski rasizem” in “beli privilegij”.
Courage, clarity and grace from Billy Vunipola here.pic.twitter.com/HPDxTOJdNS
— David Horrocks (@davidjhorrocks) August 20, 2020
Dejanje ragbi zvezdnika so številni označili kot zelo pogumno, jasno in milostno, glede na to, da se je zavedal, da bo tarča kritik. “Zavedam se, da me bodo ljudje zasmehovali in me sovražili, a bi to storil še enkrat, saj sem bil s svojim dejanjem jasen,” je še poudaril Vunipola.
BLM je gibanje, uperjeno proti krščanstvu in sedaj razširjeno že preko meja ZDA. Gibanje je tako z grafiti skrunilo mozaik Device Marije z Jezusom kot dojenčkom, mozaik pa je bil posvečen spominu na osvobojene poljske vojake, ki so pomagali pri osvobajanju Poljske med drugo svetovno vojno. Verjetno pa je bil najbolj zloglasni protikrščanski napad podpornikov BLM doslej leta 2020 med poskusom požiga zgodovinske episkopalne cerkve svetega Johna, ki je znana kot “Cerkev predsednikov” v Washingtonu. Cerkev je bila zgrajena leta 1815, skoraj vsi predsedniki ZDA pa so se v njej udeležili vsaj ene svete maše. Aktivisti so vdrli v klet cerkve, jo pokrili s sloganom “Black lives matter” in jo poskusili zažgati. Kasneje je predsednik Donald Trump stopil pred cerkev z Biblijo, z dejanjem pa je pokazal, da takšni incidenti niso dopustni.
Sara Kovač