V Južnoafriški republiki vladajo izredne razmere, ki so nastale po predaji nekdanjega predsednika Jacoba Zume policiji. Splet dogodkov je sprožil masovne proteste in zagon plenilcem, ki kradejo in uničujejo lastnino po vsej državi. “Žalostno je, da je večina ljudi v državi tiho in se niso sposobni braniti. Ljudje pa prav tako še trpijo zaradi izgube služb, kar pa jih potiska še v večjo revščino,” je poudaril eden izmed tamkajšnjih prebivalcev Ian Cameron. Meni, da so plenilci izjemno močni, medtem ko ima le manjši delež ljudi orožje, s katerim bi se lahko branili. “Vsi tisti, ki imate pravico do nošenja orožja, ga uporabite za obrambo,” je pozval vse tamkajšnje prebivalce.
Kanadska desničarska aktivistka Lauren Southern v eni izmed svojih oddaj izpostavlja situacijo, v kateri so se znašli ljudje v Južnoafriški republiki. Prepričana je, da se je najbolj južna afriška država znašla na prelomni točki, tamkajšnji prebivalci pa se bojijo državljanske vojne. V omenjeni državi pa situacijo še poslabšujejo korupcija med vodilnimi, rasna diskriminacija in neverjetna stopnja kriminala.
Sama bi si sicer želela, da bi bila situacija drugačna, a dejstva pravijo drugače, medtem pa progresivni mediji o tem niti ne želijo poročati. V nadaljevanju je prikazala nekaj posnetkov, denimo iz zračnih posnetkov je tako mogoče videti množico ljudi, ki se je razbežala po cesti, medtem ko skrajneži streljajo nanje. Ljudje so se znašli v stiski, ulice pa so preplavili plenilci, policija pa nad dogajanjem nima nobene kontrole. “Na ulici je polno ljudi s pištolami, ki si želijo zavarovati svoje trgovine in sosesko,” je še poudarila.
Voditeljica po videnem ocenjuje, da situacija v Južnoafriški republiki vse bolj spominja na prizore iz Pobesnelega Maxa. Za boljše razumevanje situacije je v tokratno oddajo povabila tamkajšnjega prebivalca Iana Camerona in ustanovitelja novičarskega portala Firearms.co.za, prek katerega daje varnostne nasvete v tej državi in jih hkrati spodbuja k uporabi orožja za zaščito svojega imetja in družine. Po njegovih besedah se je izredno stanje pričelo, ko se je nekdanji predsednik Južnoafriške republike Jacob Zuma predal policiji.
Prebivalci so na robu obupa, veliko se jih ni sposobnih obraniti pred plenilci
Cameronu ni popolnoma jasno, kaj je dejansko razvnelo masovne proteste, saj so se ljudem na ulici pridružili tudi takšni, ki nimajo nobene povezave z nekdanjim predsednikom. “Trgovski centri, prodajalne in celotna veriga lekarn so v zadnjih 48 urah izgubili več kot 160 izpostav,” je izpostavil. Množični protesti so namreč spodbudili plenilce, da uničujejo in kradejo tujo lastnino, trgovske verige pa se srečujejo z masovno uničenimi lokacijami. “Žalostno je, da je večina ljudi v državi tiho in se niso sposobni braniti. Ljudje pa prav tako še trpijo zaradi izgube služb, kar pa jih potiska še v večjo revščino.”
“Tragično je, da so ljudje izkoristili priložnost za izvajanje kriminala v situaciji, ki se je pričela kot stvar politike,” je izpostavila Southernova. Cameron opaža, da je na ulici največ revnejših prebivalcev, ki skušajo obraniti svoje premoženje. “Nekateri se celo združujejo, denimo skupina ljudi je s sklenitvijo rok obkolila trgovski center in dala jasno vedeti: ‘Ne boste uničili našega trgovskega centra’.” Po drugi strani je opaziti soseske, kjer se ljudje branijo sami, saj je policija številčno podhranjena, za izhod iz trenutne situacije pa jim manjka pravi vodja. “Oblasti so sicer na ulico poslale tri tisoč vojakov, a se bojim, da je že prepozno.”
Cameron poudarja, da se plenjenje dogaja po različnih mestih v državi, sam pa z žalostjo opaža, kako tisoče plenilcev prazni skladišča proizvajalcev, brez varnostnih organov pa bi lahko bila ta situacija še stokrat hujša. “Žalostno je tudi to, da ima samo dva milijona prebivalcev pravico do nošenja orožja od skupno 60 milijonov, da bi se lahko branili in postavili po robu plenilcem,” je še poudaril. Pri tem je pozval vse tamkajšnje prebivalce, ki imajo dovoljenje za nošenje orožja, da ga uporabijo za obrambo pred plenilci. “Prav tako pa morajo ljudje zagotoviti, da se organizirajo in združujejo znotraj svojih skupnosti.”
Sara Rančigaj