Skoraj ni človeka, ki ne bi poznal slavnih besed: “To je majhen korak za človeka, a velik skok za človeštvo,” ki jih je Američan Neil Armstrong izrekel, ko je kot prvi človek stopil na površje Lune. Da gre res za zgodovinski dogodek, priča podatek, da Apolo 11 velja za prvo in hkrati edino vesoljsko odpravo s človeško posadko, ki je pristala na edinem Zemljinem naravnem satelitu. Medtem ko se poraja vrsta teorij, zakaj se človeštvo na Mesec ni več vrnilo, pa se na drugi strani poraja vprašanje, kaj se nahaja na temni strani Meseca, ki se nikoli ne vidi, saj je obrnjena proč od Zemlje, Sonce pa je ne osvetljuje.
Letos obeležujemo 50 let, odkar je Armstrong poleg Edwina Aldrina in Michaela Collinsa iz Kennedyjevega vesoljskega središča na Floridi poletel na raketi Saturn 5. ZDA do danes tako ostajajo edine, ki so uspešno pristale na Luni in s tem simbolično pokazale na napredek človeštva. Astronavti z Apolla 11 so se v Lunino orbito utirili tri dni po vzletu, 20. julija 1969 po lokalnem oziroma 21. julija po srednjeevropskem času pa sta Armstrong in Aldrin v posebnem modulu Orel kot prva človeka pristala na Luni in izobesila ameriško zastavo. Ob 50. obletnici zgodovinskega dogodka, ki je pokazal, da je prava pot za napredek v smeri ameriškega kapitalizma, se je na družabnih omrežjih pojavila zanimiva karikatura avtorja Patcrosscartoonsa, ki prikazuje ameriškega astronavta, ki se na Luno vrača prvič po 47 letih. Tam ga je pričakal novinar liberalnega časopisa New York Times, ki ga je začel obkladati z vrsto provokativnih in z zdravo pametjo skreganih, nesmiselnih vprašanj: “Je vaša obleka bela zato, ker ste rasist? Zakaj na tej misiji ni nobene ženske? Zakaj ste rekli (mankind) človeštvo? Ali ima vesoljsko plovilo tudi kakšno stranišče za transspolne osebe?”
Nezemljani naj bi si tukaj našli svoje mesto
Glede na to, da karikatura nazorno prikazuje, kako je pravzaprav človeštvo nazadovalo, odkar je astronom Armstrong izrekel slavne besede, je mogoče sklepati, da se prav tukaj skriva razlog, zakaj nismo več poleteli na Luno. Dejstvo je, da se ljudje od nekdaj zanimamo za neznano, zato ne čudi, da se marsikdo sprašuje, kaj se nahaja na temni strani Lune (angleško Dark Side of the Moon). Obstajajo teorije, da naj bi na delu Meseca, ki ga Sonce ne osvetljuje, ker je ta obrnjen proč od Zemlje, našli svoj prostor Nezemljani, poroča britanski tabloid Mirror.
Sodeč po posnetkih Nase, ki so prišli v javnost, naj bi se na temni strani nahajal krater, v njem pa naj bi se nahajalo tudi zdrobljeno plovilo. Medtem ko bodo nekateri dejali, da so to le skale, pa bodo drugi dejali, da je mogoče videti dva ločena prostora neke strukture. Strukture delujejo, kot da bi bile opuščene pred milijoni leti, zaradi česar obstaja prepričanje, da tragični incident predstavlja razlog, da Nezemljani ne živijo več na Luni. Obstaja pa tudi nekaj takšnih, ki verjamejo, da na Luni še vedno obstaja življenje nezemeljske inteligence.
Vpliv na nastanek pop kulture
Prvi pristanek na površju Lune je imel velik vpliv na pop kulturo. Navdihnil je nastanek znanstvenofantastičnih filmov, kot sta E. T. in 2001: A Space Odyssey, prav slednji pa je vplival na nastanek pesmi, ki jo je julija 1969 izdal kameleon rocka David Bowie z naslovom Major Tom, ki govori o fiktivnem astronavtu, ki je izgubil kontakt s centralo na Zemlji. Tematike neznanega, razmišljujočega, kar na koncu lahko vodi v norost, se je pri svojem ustvarjanju dotaknila britanska rock skupina Pink Floyd, ki je je leta 1973 izdala enega najbolj prodajanih glasbenih albumov vseh časov z naslovom The Dark Side of the Moon (Temna stran Meseca). Podoba prvega pristanka na Luni je botrovala k izdelavi najrazličnejših igrač in celo kipcev v podobi astronavta, ki ga podeljuje glasbena hiša MTV.
Hana Murn