Video iz Romunije kaže, kaj se zgodi, ko se populacija volkov razpase do takšne mere, da ti začnejo zajedati človeški bivalni prostor in ogrožati ljudi, ki tam živijo. Je pa to tudi opozorilo za slovensko politiko, ki je pod vplivom premierjeve partnerice in nevladnih organizacij povsem podlegla interesom sodobnih urbanitov, ki so prepričani, da je vsak nadzor populacije divjih živali neprimeren.
Iz Romunije namreč prihaja nazoren posnetek, ki prikazuje osamljenega volka, ki sledi kolesarju. Na srečo se mimo pripelje avtomobilist, ki divjo zver s težavo odžene s hupanjem. Kljub krikom in hupanju pa se žival ne želi umakniti takoj, kar daje misliti, da gre za populacijo volkov, ki so povsem izgubili strah do ljudi, kar je alarmantno.
Običajno med ljudmi in volkovi ne pride do konfliktov le zaradi tega, ker so volkovi boječi do človeške populacije in se raje skrijejo, ko vidijo da gre človek – skozi stoletja so se namreč naučili, da ta žival za njih ni nič dobrega. Ko pa pride do prevelike populacije, se poveča tudi pojav t. i. volkov samotarjev, ki jih krdelo izloči. Takšni volkovi pa so v preteklosti plenili tudi ljudi.
V Sloveniji namnoženi volk že povzroča škodo
Kakšno pa je stanje v Sloveniji? Ministrstvo za naravne vire in prostor že dolgo preizkuša potrpljenje podeželskih prebivalcev, ki jim volkovi in medvedi na dnevni ravni napadajo drobnico. Ob tem je evropski poslanec Franc Bogovič že pozval in dejal, da je veliko pozivov k znižanju statusa zaščite volka v EU, potreba po aktivnejšemu upravljanju populacije velikih zveri in večjemu razumevanju stisk kmetov, ki se s tovrstnimi napadi vsakodnevno soočajo.
Populacija volkov se povečuje
Populacija zveri, ki je v preteklosti že bila ogrožena, se je tako povečala, da sedaj nasprotno predstavlja grožnjo ostalim živalskim vrstam v naravi. V Sloveniji se je populacija medvedov v zadnjih desetih letih povečala za trikrat, od okrog 300–400 na 1000–1200, medtem ko se je populacija volkov iz 20–30 v letu 2012 povečala na okrog 130 leta 2022. So pa to uradne številke, ki jim mnogi oporekajo. Dejansko število naj bi bilo višje.
Naraščanje populacije velikih zveri ogroža tradicionalni način kmetovanja
Zato je bilo treba nujno ukrepati in status zaščite, predvsem volka, na podlagi direktive o habitatih in znanstvene ocene njihove populacije spremeniti in tako pomagati regulirati ravnovesje v naravi. Naraščanje populacije velikih zveri v EU namreč ogroža tradicionalen način kmetovanja v več evropskih državah, ne samo v gorskih regijah, kjer je paša pomemben del kmetijstva. Prav tako imajo velike zveri širši negativni učinek na podeželske skupnosti in turizem.
Brežana bolj skrbijo volkovi kot slovenski kmetje?
“Uroš Brežan očitno preizkuša potrpljenje prebivalcev podeželja. Sam na njegovem mestu tega ne bi počel. Razen če vlada meni, da ima premalo odprtih front,” pa je lani pred odstopom takratnega ministra Brežana dejal Žan Mahnič.
Še več, dvanajst ministrov EU, med njimi je tudi Slovenija, je na Evropsko komisijo naslovilo poziv k ohranitvi volka, kar pomeni tudi močne restrikcije na odstrel. Na take pozive z zaskrbljenostjo gledajo v Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije, Zvezi slovenske podeželske mladine, Sindikatu kmetov Slovenije in Zadružni zvezi Slovenije. Menijo namreč, da je ta poziv za Slovenijo popolnoma nesprejemljiv.
Z volkovi je potrebno upravljati
Število volkov se je v celotni Evropi, tudi pri nas, zelo okrepilo. V Evropi je ocenjena populacija 21.500 volkov, v Sloveniji se številka približuje 200, ta pa že od leta 2010 dalje strmo narašča, poudarjajo pri Kmetijsko gospodarski zbornici Slovenije. “Takšna številnost povzroča veliko težav rejcem živine po vsej Evropi in tudi pri nas, še posebno v hribovitem in gorskem svetu, kjer je varovanje zelo oteženo,” pojasnjujejo in dodajajo, da so nevladne organizacije na področju kmetijstva ostro nasprotovale širjenju volka v alpski prostor. Opozarjali so namreč na neslutene posledice, ki bi jih povzročila prisotnost volka v alpskem prostoru, tako na obdelanost oziroma popašenost planin, na opuščanje kmetovanja, rekreacijo in turizem, obdelanost krajine in podobno.
Vsi deležniki v Sloveniji (strokovna javnost, lovci, kmetje), razen nekaterih naravovarstvenikov, se po navedbah Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije strinjajo, da je populacija volka v Sloveniji v ugodnem stanju, številčnost se neverjetno hitro povečuje, prav tako pa se ta širi tudi v prostoru.
“Posledično se strinjajo, da je z volkom treba ustrezno upravljati. Menijo, da razlogov za strogo varovanje ni več in se pridružujejo tistim, ki si prizadevajo, da je treba volka iz priloge IV. premestiti v prilogo V. direktive o habitatih,” poudarjajo in dodajajo, da bi to pomenilo, da volk ne bi bil strogo zavarovan, temveč bi se z njim upravljalo.
Pri Kmetijsko gospodarski zbornici Slovenije poudarjajo, da so evropski rejci, ki so se srečali v Lyonu, tisti, ki so od pristojnih institucij zahtevali, da se odstrani zavarovanje volka. O tem pa je imel razpravo tudi Evropski parlament, ki je izglasoval resolucijo, v kateri zahteva, da se pospešeno pristopi k aktivnostim za reševanje problemov z zvermi. “To ni naključje, saj so na Švedskem, ki je tudi članica EU, razglasili določeno območje države kot območje brez volka, kjer želijo ohraniti tradicionalno rejo severnih jelenov. Podobne aktivnosti tečejo tudi v Avstriji za območje alpskega prostora.”
Nevladne kmetijske organizacije so po njihovih besedah začudene, da vzporedno potekata kar dva omenjena procesa: eden za odpravo zavarovanja volka, katerega pobudniki so kmetje in lovci, in na drugi strani aktivnosti okoljskih ministrov EU s pozivom Evropski komisiji, da ohrani sedanje zavarovanje volka. “Zato zahtevajo, da se umakne podpora Slovenije pozivu Evropski komisiji k ohranitvi stroge zaščite volka, hkrati pa so predlagali sestanek z resornim ministrstvom, na katerem bi podrobneje predstavili argumente za to zahtevo.”
Vsekakor se bomo s problematiko volka na slovenskih tleh morali spoprijeti, saj je tudi pri nas vse več napadov na drobnico, le vprašane časa pa je, kdaj bo volk napadel kakšnega pohodnika.
M. I.