[Video] Zakonodajnopravna služba dobesedno raztrgala predlagani zakon predsednice DZ

Datum:

Zakonodajnopravna služba, ki velja za strokovno samostojno in neodvisno službo državnega zbora, je na današnji seji odbora za pravosodje dobesedno raztrgala predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o ustavnem sodišču, ki ga je državnemu zboru v obravnavo predložila predsednica DZ Urška Klakočar Zupančič.

Predsednica DZ je v samem uvodu pojasnila, da je zakon oziroma novela zakona nastala, potem ko je predsednik Ustavnega sodišča RS pozval zakonodajni organ, naj opredeli nezdružljivost funkcije ustavnega sodnika z dejavnostjo oziroma članstvom. Ob tem je spomnila na primer ustavnega sodnika ddr. Jakliča. Če spomnimo, se je ta znašel pod valom kritik tudi s strani predsednice DZ, čeprav je sodnik pojasnil, da je opravljal zgolj dejavnost, ki je dovoljena po zakonu o ustavnem sodišču. Tedaj ga je pozvala celo k odstopu.

Predlagateljica zakona je bila kritična, ker je svojo dejavnost opravljal v pravnoorganizacijski obliki samostojni podjetnik. Ker je to dejavnost opravljal dlje časa, je po njeno s tem “vrgel kar velik madež ne samo na svojo funkcijo, ampak celotno US”.  Glede na to, da se je sodnik skliceval, da je opravljeno dovoljeno, torej sodelovanje oziroma poučevanje v visokošolskem zavodu, pa Klakočar Zupančičeva pravi, da je ta s tem morda nevede kršil zakon o visokem šolstvu. Trdi, da je bila njegova dejavnost nezdružljiva s funkcijo ustavnega sodnika. Kot pravi, bi bilo primerno, da bi se omenjeno dejavnost opravljalo prek podjemnih, avtorskih pogodb, kjer so zadeve transparentne. “Ni vredno funkcije ustavnega sodnika,” je vztrajala. Čeprav omenjena novela ne bo imela vpliva na dotičnega ustavnega sodnika, pa pravi, da bo to sporočilo, da je v prihodnje kaj takega nesprejemljivo.

Foto: Nova24TV

Hladen tuš za predsednico DZ
Nato pa je kaj kmalu sledil hladen tuš za predlagateljico zakona. Vodja zakonodajnopravne službe parlamenta Nataša Voršič je uvodoma pojasnila, da so predlog zakona pogledali z vidika skladnosti z ustavo, pravnim sistemom, pa tudi s tehničnega vidika. Nezdružljivost funkcije ustavnega sodnika po njenih besedah ureja že sama ustava, na zakonski ravni pa dva zakona: zakon o integriteti in preučevanju korupcije in zakon o ustavnem sodišču. “Predlog zakona posega v veljavno ureditev, da ukinja posebno materialno ureditev, hkrati pa določa splošno ureditev po zakonu o integriteti in preprečevanju korupcije,” je med drugim povedala.

O postopku je pojasnila, da uvaja dve novi postopkovni pravili, ki nakazujeta, da postopek nezdružljivosti sodnika ustavnega sodišča poteka po zakonu o ustavnem sodišču. “Torej vse to kaže, da je že veljavna ureditev kompleksna, predlog zakona pa te kompleksnosti sploh ne odpravlja, ampak jo še poglablja. Če se opredelim torej do samega predloga zakona, po mnenju zakonodajnopravne službe predlog zakona ne spoštuje načel pravne države. Predlog zakona je sporen z materialnopravnega vidika, predlog zakona je sporen s procesnopravnega vidika, predlog zakona je sporen tudi z vidika pristojnega organa in na koncu, seveda, je predlog zakona sporen tudi z vidika pravnega sistema, enakosti pred zakonom in enakega varstva pravic,” je Voršičeva povedala v znak kritike. Da gre za “vnovičen dokaz o pravni nesposobnosti in popolnem amaterizmu predsednice Državnega zbora RS”, pa poudarjajo pri SDS.

Poskus utišanja ni uspel
“Ko koaliciji zmanjka argumentov, nastopi utišanje drugače mislečih,” še poudarjajo v največji opozicijski stranki. S tem so se konkretno navezali na dogajanje okrog poslanca SDS Andreja Hoivika. Ta se je obregnil ob opazko poslanke Svobode Andreje Živic, ki je na račun mnenja zakonodajnopravne službe dejala, da je to čustveno napisano. S tem se nikakor ni strinjal in je v nadaljevanju mirno opozoril: “To je ne le napad na ustavno sodišče, s tem zakonom, ampak tudi napad na zakonodajnopravno službo DZ. /…/ Sramota! Dvojna sramota.”

V nadaljevanju je poslanec tudi podal mnenje, da “so taki pritiski, kot se odvijajo na zakonodajnopravno službo v tem mandatu, razpad demokracije”. “Pa ne demokracije v državi, ampak demokracije v tem parlamentu in spoštovanja norm v tem parlamentu.” Temu pa je sledil izbruh Lene Grgurevič.

“Resnice se ne da utišati! Dva opomina. Poskus odvzema besede. Čeprav argumenti stranke SDS motijo oblastnike, poslancu Andreju Hoiviku na koncu niso uspeli odvzeti besede,” poudarjajo v SDS ob delitvi videoposnetka, na katerem se po njihovo vidi ves “blišč” in beda Golobove avtoritarne politike. Slednjega si lahko ogledate spodaj:

Da se je samo vprašanje odprlo, poslancev SDS ne moti, a kot je opozoril Hoivik, gre pri predlogu omenjene novele za “lex Jaklič”, in sicer za “rešitve na podlagi primera enega ustavnega sodnika, ki je velikokrat najbolj kritičen tudi do odločb ustavnega sodišča, ki gredo v prid aktualni vladni koaliciji”.

“Pravna država po Golobovo: pišejo zakone proti posameznikom!” so kritični v poslanski skupini SDS. Kot pojasnjujejo, je Grgurevičeva potrdila, da je povod za obravnavani zakon ustavni sodnik Jaklič, nato pa je predsednica DZ zanikala, da gre za lex Jaklič. “A ga v dobri minuti omeni vsaj 20-krat. Potem še doda, da jo žalosti, da s to novelo ddr. Jaklič ne bo prizadet,” dodajajo v SDS. 

Nezdružljivost funkcije ustavnega sodnika s položajem družbenika v odvetniški družbi bi bilo treba po mnenju SDS ravno tako vključiti. “Če podpore dopolnilu ne bo, je to jasen indikator, da gre za lex Jaklič,” je bil jasen poslanec Andrej Poglajen.

Čeprav je z vidika vodenja seje potrebno, da predsedujoči posluša, se s tem ne strinja Grgurevičeva
Poslanca SDS Jožeta Tanka je na seji zmotilo, ker ga med govorom nista poslušali predsedujoča Grgurevičeva in predsednica DZ, saj sta v nekem trenutku pričeli potihoma šepetati. “No, hvala za vljudnost obema – in predsedujoči in predsednici DZ.”  Tanku je predsedujoča odvrnila, da naj ga to ne moti pri razpravi. “Jaz vas ne rabim poslušati in absolutno vas ne motimo, ker je čisti šepet. Glede na to, da se vi tukaj smejite pa hihitate pa ves čas derete zraven, midve pa šepetava,” je odvrnila poslanka Grgurevič, na kar pa ji je Tanko odgovoril, da je dala opomine na tisto, kar ste mislili, da je v neskladju s Poslovnikom DZ.

“Ne, glede tega ni nihče dobil opomina,” je vztrajala predsedujoča in pozvala Tanka, naj mirno naprej razpravlja. “Jaz, če me ne zanima vaša razprava ali pa vaše mnenje, vas ne rabim poslušati. Izvolite, prosim,” je še vztrajala Grgurevičeva, na kar pa je Tanko pristavil: “Kako pa boste potem vodili sejo? Z vidika vodenja seje predsedujoči mora poslušati”. Na to pa je predsedujoča odvrnila, da ona to zmore. “Slišim tudi, če je kaj pri vas narobe. Slišim, da prekinjate razpravo, ampak to je vaš problem. Pač bodite tiho, če nimate nič za povedati. Čeprav res, to bi vam mogla odvzeti besedo. Dajte, razpravljajte,” je nato še dodala.  

“Če predsedujoča Lena Grgurevič na odboru za pravosodje ne posluša razprave, kako lahko sploh vodi odbor nepristransko in odgovorno? V kolikor mnenja izvoljenih predstavnikov ljudstva niso pomembna, kakšen signal to pošilja demokraciji?” pa se medtem sprašujejo v poslanski skupini SDS.

Medtem ko predsednica DZ Klakočar Zupančič trdi, da je predlog v zakonodajnem postopku še mogoče izboljšati, in je ob tem pozvala h konstruktivnim predlogom, so v SDS prepričani, da bi bilo najbolje, da bi predlog umaknili iz zakonodajne procedure. S tem se je po navedbah STA strinjal tudi poslanec NSi Franc Medic. Odločitev o predlogu novele o ustavnem sodišču po večurni razpravi ni bila sprejeta, saj je predsedujoča sejo prekinila na račun drugih obveznosti.

S. K.

Sorodno

Zadnji prispevki

Migracije nemške davkoplačevalce stanejo več deset milijard evrov

Novi podatki nemškega zveznega finančnega ministrstva kažejo, da bodo...

Čestitke Janezu Janši dežujejo od vsepovsod

Po izvolitvi Janeza Janše za novega predsednika vlade je...