“Pravosodni organi pri nas so tisti posvečeni, ki se jih nič ne sme vprašati in ki nikoli za nič ne odgovarjajo. To je nevarna praksa. Imamo torej policijsko državo, pravosodje brez nadzora in ustavne sodnike, ki ščitijo svoje kolege,” je na novinarski konferenci poudaril Žan Mahnič, predsednik preiskovalne komisije o ugotavljanju zlorab v zadevi Franc Kangler in drugi. Mahnič se je odzval na odločitev ustavnega sodišča, ki je do končne odločitve zadržalo izvrševanje zakona in poslovnika o parlamentarni preiskavi, ki se nanaša na državne tožilce.
“Ugotavljam, da je danes ustavno sodišče poslalo jasno sporočilo, da imamo v Sloveniji pravosodno oblast, ki je brez nadzora, kar so značilni elementi policijske države. Ustavno sodišče je z današnjo odločitvijo v konkretnem primeru sporočilo tudi, da imamo prvorazredne in drugorazredne državljane. Drugorazredni čakajo leta in leta, da uspejo na sodiščih, za prvorazredne tožilce pa ustavno sodišče tako rekoč čez noč zapiše mnenje in sklep, kot ga potrebujejo,” je uvodoma dejal Mahnič.
Opozoril je, da bi v sredo morala biti zaslišana tožilca Drago Šketa in Niko Pušnik. “Zanimivo je, da je ravno včeraj ustavno sodišče po hitrem postopku odločilo, da se to zadrži. Torej je mafija zaščitila mafijo,” je bil oster Mahnič, ki je še dejal, da so pravosodni organi pri nas “mali bogovi, tisti posvečeni, ki se jih nič ne sme vprašati in ki nikoli za nič ne odgovarjajo. To pa je nevarna praksa. Imamo torej policijsko državo, pravosodje brez nadzora in ustavne sodnike, ki ščitijo svoje kolege,” je poudaril poslanec SDS.
Proti sta bila Jaklič in Šorli
Po besedah Mahniča se je iz odločanja o odločitvi izločil sodnik Čeferin, sodnika Pavčnik in Accetto nista bila v sestavi, za tak sklep so glasovale sodnice Dunja Jadek Pensa, Špelca Mežnar, Katja Šugman Stubbs in sodnik Rajko Knez, proti pa sta bila Klemen Jaklič in Marko Šorli, ki sta podala ločeni odklonilni mnenji. “Mislim, da bi se Rajko Knez zaradi osebnega poznanstva s Francem Kanglerjem moral izločiti iz postopka, on pa je dal pritrdilno ločeno mnenje,” je še povedal Mahnič.
V nadaljevanju je poslanec povzel stališče sodnika Šorlija, ki je v svojem ločenem mnenju zapisal, “da parlamentarna preiskava politične odgovornosti državnih tožilcev niti ne more ugotavljati, lahko pa ugotavlja politično odgovornost drugih nosilcev javnih funkcij, v kolikor so ti posegali v delovanje državnih tožilcev in sodnikov v posameznih zadevah”. Po besedah Mahniča gre točno za to pri tej komisiji. Sodnik Šorli je še zapisal, da “gre torej za vprašanje delovanja kazenskopravnega sistema oziroma njegovih mehanizmov, ki bi morali preprečiti neutemeljene kazenske pregone in sodne postopke. Načelo neodvisnosti in samostojnosti tožilca ne more varovati, kadar dela nezakonito ali če zlorablja svojo funkcijo”.
“Kar je bistveno, sodnik Šorli ugotavlja, da zadržanje izvrševanja parlamentarne preiskave, če je usmerjena v ugotavljanje nezakonitosti pri uvedbi in vodenju kazenskega pregona, kadar te dosežejo dimenzije sistemskih odklonov, ogroža pravno varnost,” je zatrdil Mahnič in dodal, da glede na navedeno štirje ustavni sodniki, ki so glasovali za sklep, ogrožajo pravno varnost Republike Slovenije in delujejo v svojem lastnem interesu oziroma v interesu kolegov s tožilstva in sodišč. “Takšno odločbo je težko spoštovati, potrebno pa jo je upoštevati. Za razliko od poslancev koalicije sam sodbe sodišč upoštevam, zato sem danes preklical sejo, ki bi morala biti zvečer in na kateri bi morala biti zaslišana dva tožilca. Preklical sem tudi jutrišnjo sejo, na kateri bi morala biti zaslišana še dva tožilca. Obe seji sta prestavljeni za nedoločen čas, dokler ustavno sodišče ne bo dokončno razsodilo,” je še povedal Mahnič in dodal, da je izredno zaskrbljen nad stanjem pravne države. “Očitno imamo v Sloveniji sodnike in sodišča, ki nagrajujejo in ščitijo zlorabo pravosodja, kot sem že dejal, v mafijskem stilu,” je bil kritičen predsednik preiskovalne komisije.
Komisija bo delo opravljala naprej
Na novinarska vprašanja o tem, kako bo potekalo nadaljnje delo komisije, je predsednik komisije pojasnil, da ima komisija še vedno določen seznam prič, in tisti, ki niso v funkciji sodnikov ali tožilcev, bodo zaslišani. “Še vedno so tu kriminalisti, ki so opravljali delo, sumimo, da na nezakonit način, še vedno so tu priče, ki niso povezane s sodstvom in tožilstvom, ki jih bomo lahko zaslišali, torej, komisija bo opravljala svoje delo naprej,” je bil jasen Mahnič. Ob tem je dodal, da bo komisija kmalu zaslišala bivšega pripadnika SDV in bivšega namestnika direktorja Sove dr. Janeza Žirovnika. “Jutri pa bomo na seji dogovorili nadaljnje delo in obvestili člane komisije o sklepu ustavnega sodišča,” je še povedal Mahnič.
Sodišča pospešeno delujejo proti vsem parlamentarnim komisijam
Na vprašanje o tem, ali je glede odločitve ustavnega sodišča v povezavi s tožilci pričakoval drugačno odločitev, pa je Mahnič odvrnil, da je računal na to, da bo ustavno sodišče sledilo lastni odločitvi iz leta 1994, kjer so že povedali, da so tožilci del izvršne veje oblasti in ne sodna oblast, “in kolikor sem doslej uspel prebrati, tudi sodnik Šorli ugotavlja, da so tožilci del izvršne veje oblasti in jih ne gre enačiti s sodniki”. Poslanec je še dejal, da komisija nikakor ne ugotavlja politične odgovornosti sodnikov in tožilcev, je pa po njegovih besedah nenavadno, da je tudi poslanka Jelka Godec, ki je predsednica druge preiskovalne komisije, s strani sodišč prejela nekaj zavrnitev. “Sodišča pospešeno delujejo proti vsem parlamentarnim komisijam, kar je neka nova čudna praksa,” je še ocenil Mahnič.
Je pa kljub odločitvi sodišča poslanec napovedal, da bo komisija nadaljevala svoje delo in ga tudi dokončala, ne glede na to, ali bodo po končni razsodbi ustavnega sodišča sodniki in tožilci pri delu komisije sodelovali ali ne. “Logično je, da moramo svoje delo kot preiskovalna komisija zaključiti,” je še povedal Mahnič.
Hana Murn