Splošno sodišče Evropske unije je zavrnilo tožbo Slovenije za razglasitev ničnosti delegirane uredbe v skladu s katero je ime teran pod določenimi pogoji lahko navedeno na etiketi hrvaških vin. Sodišče je tako potrdilo izjemo za Hrvaško, kar za Slovenijo pomeni novo sramoto, ki jo je zakuhal nekdanji minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Dejan Židan. Teran se je tako pridružil vsem slovenskim zmagam, kot sta kranjska klobasa in vino tokaj.
Na vprašanje, kaj je šlo v zvezi s teranom narobe, je politični analitik Sebastjan Jeretič v oddaji Objektiv odgovoril, da je bilo narobe to, da Slovenija doma ni znala doreči situacijo, da bi lahko zunaj nastopali kot enotna reprezentanca. “Tako tudi nismo izkoristili vseh kadrovskih resursov, ki bi jih lahko imeli na voljo za lobiranje na mednarodnem polju. Problem je v pristopu, ki ne izkoristi vsega znanja, vseh povezav, vsega, kar bi Sloveniji lahko pomagalo, da bi dobila kakšno od teh bitk.”
Šlo je za nepotrebno tratenje denarja
V nadaljevanju je Jeretič izpostavil, da mu to predstavlja popolnoma brezzvezno zgodbo. Prihaja iz Slovenske Istre in se spominja, da so, ko je prišla steklenica terana na mizo, starejši ljudje spraševali, ali gre za kraško ali istrsko vino. “Tudi takrat se je govorilo o istrskem teranu. Okus med teranoma je drugačen. Namesto tega brezzveznega spora, ker smo mi prvi prišli v Evropo, pa skušali vzeti ekskluzivo, bi se morali na področju oljčnih olj dogovoriti za celovit nastop. Na svetovnem trgu smo namreč majhna pikica. Cela proizvodnja terana bi se lahko prodajala z dosti višjo dodano vrednostjo, če bi znali nastopiti na mednarodnih trgih.” Spor je po prepričanju Jeretiča predstavljal nepotrebno tratenje denarja. “Očitno je bil proceduralno napačno zastavljen. Bili so opozorjeni, da slovenija nima možnosti dobiti sodbe, pa so kljub temu metali denar v sam proces. S skupnim nastopom bi lahko dosegli dosti večji izplen, tudi za naše kraške vinarje.”
Uporaba z namenom promocije v notranje politične namene
Voditelj oddaje Kdo vam laže Boris Tomašič je poudaril, da je šlo v primeru terana narobe vse. “V prvi vrsti gre za tipični modus operandi levice, stranke SD. Zunanjo politiko vedno in izključno porabljajo za notranje politične interese.” Po besedah Tomašiča zgodba s teranom namreč ni tako pomembna. “Še Židan je povedal, da 80-90 odstotkov proizvodnje terana spijemo doma. Zaščita je namreč pomembna na tujih trgih.”
Od prvega dne, torej od zaščite naprej je stranka SD z Židanom na čelu to uporabljala za promocijo v notranje politične namene, je izpostavil Tomašič in ob tem dodal, da so se, ko so Hrvati dobili izjemo, pritožili, da niso izgubili takrat. “Saj ga ne zanimajo dejstva, ali lahko dobiš to tožbo, isto je bilo z arbitražo, vsi to vemo. Lahko imamo arbitražno sodišče, imamo lahko Evropsko sodišče, če pa se dve državi ne dogovorita, to nič ne velja. Kdor ima vsaj malo pojma o mednarodnih odnosih ve, da mednarodni odnosi delujejo na dva načina, da se nekaj uveljavi: ali dogovorno, ali pa da stran, ki je toliko močnejša reče, da moraš ubogati. ZDA kot velesila, lahko uporablja takšen sistem discipliniranja. Povsem drugače je v primeru Slovenije, če Slovenija tolče po mizi, Miro Cerar pa reče, da bomo mi to uveljavili za vsako ceno, Hrvati namreč rečejo na to: Pa kaj?”
Gre za metaforo, ki izraža pomanjkanje samozavesti
Jeretič se je v nadaljevanju obregnil ob izraz jedrna Evropa, ki se je pričel pogosto uporabljati v zadnjem času, in poudaril, da se strinja s premierjem, da gre tukaj za metaforo, ki izraža pomanjkanje samozavesti, saj vidi v delu Evrope nekaj veličastnega, čemur je treba slediti in pridno ubogati. “Čas je da Slovenija ugotovi, kaj so interesi naše države, da vzpostavi razmerje moči, da bo to lažje dosegala. To terja nova zavezništva, ki so lahko od primera do primera drugačna, ko se išče večina na vrhu Evropske unije,” je poudaril Jeretič.
Po besedah Tomašiča si je izraz jedrna Evropa izmislila Tanja Fajon, ali nekdo za njo v smislu mi želimo biti z velikimi. “Če rečeš delal bom isto kot Nemčija, lahko delaš samo tisto, kar Nemčija reče, da moraš delati. Lahko samo kimaš, nič ne boš dosegel. Sem pa za to, da delamo podobne stvari, kot Nemčija in Francija. Recimo na primeru policije. Sem za to, da naša slovenska policija prične obravnavati proteste, tako kot jih francoska in nemška. Oni namreč zaradi epidemije razženejo protestnike. Ko govorimo o jedrni Evropi, gre za floskulo. Res želite Nemčijo, nemško spoštovanje zakonov? Želi to Fajonova? Itak, da ne.”
Nina Žoher