Po tem, ko je lani marsikoga šokirala odločitev, da bodo z vojaškimi častmi pokopali nekdanjega direktorja Službe državne varnosti Janeza Zemljariča, čeprav je ta predstavljala institucionalizirano nasprotje temeljnih ustavnih vrednot današnje samostojne Slovenije in jo je celo najvišje sodišče razglasilo za zločinsko organizacijo, je sedaj odjeknila novica o tem, da bodo z vojaškimi častmi pokopali Dušana Šinigoja, zadnjega predsednika izvršnega sveta Socialistične republike Slovenije, ki je JLA pomagal pri razoroževanju slovenske TO.
V nedeljo zvečer je v 91. letu starosti umrl slovenski ekonomist in politik nekdanjega komunističnega režima Dušan Šinigoj. Slednji je leta 1969 zasedel mesto sekretarja komiteja občinske konference Zveze komunistov Slovenije (ZKS) v Novi Gorici, leta 1973 pa v Ljubljani pričel delati kot član izvršnega odbora republiške konference SZDL. Pet let kasneje so ga izvolili na mesto podpredsednika izvršnega sveta skupščine Socialistične republike Slovenije, leta 1984 pa je zasedel še predsedniški stolček in na omenjeni funkciji nasledil Janeza Zemljariča. Podatki Slovenske biografije razkrivajo, da je bil Šinigoj leta 1986 vnovič izvoljen na mesto predsednika izvršnega sveta.
Preden je Šinigoj nastopil na omenjeno funkcijo, je bil med drugim “član več odborov in komisij, med drugim je bil predsednik republiške komisije za odnose z verskimi skupnostmi, svojo pozornost pa je namenjal tudi šolskim vprašanjem in gospodarski problematiki konec 80. let”. Ker so bile tedaj razmere v gospodarstvu močno zaostrene, so po navedbah Demokracije “nekateri direktorji velikih podjetij zmajevali z glavo, češ »kaj bo ta učitelj, ki pojma nima«“.
Odločitev o pokopu požela kritike
Ker je Golobova vlada v četrtek po navedbah STA sprejela odločitev, da bodo na predlog nekdanje vodje kabineta tedanjega predsednika republike Milana Kučana,Marjana Šiftarja, skupaj z drugimi pobudniki Šinigoja pokopali z vojaški častmi, ker naj bi ta prispeval neizbrisen pečat k dobrobiti Slovenije, se je marsikdo obregnil ob omenjeno namero. Šiftar je bil sicer tisti, ki je predlagal pokop Zemljariča z vojaškimi častmi.
“Norčevali se bodo, dokler bodo imeli oblast v državi, ki ni njihova intimna opcija.”; “Sramota za vlado. Dušan Šinigoj je bil eden tistih, ki mu samostojna Slovenija nikoli ni bila intimna opcija in je ravnal v škodo, ne pa v dobrobit Slovenije!!”; Tole pa ni več normalno. Od te vlade lahko v kratkem pričakujemo, da odgrebejo Staneta Dolenca in ga z vojaškimi častmi nazaj zagrebejo. 23. avgust bi bil primeren datum …” Vse to so primeri zgovornih komentarjev, ki so se usuli na družabnem omrežju X.
Pokojni tov.Šinigoj, je kot šef takratnega komiteja CKja v N.G., med drugimi tudi mojega očeta (ponosnega NEkomunista) l.1973 šikaniral in omalovaževal kot ravnatelja OŠ Dobrovo, samo zato, ker je oče razmišljal s svojo glavo. Kasneje ga je tudi degradiral!🤮
“RIP”— Borut Miklavc (@borut_miklavc) August 23, 2024
Janša: Norčevanje vlade RS iz osamosvojitve in dostojanstva ljudi
Kritično se je o pokopu z vojaškimi častmi odzval tudi predsednik največje opozicijske stranke SDS Janez Janša, ki je zapisal: “S častmi Slovenske vojske, katere nastanek je hotel preprečiti, saj je njegov Izvršni svet pomagal JLA pri razoroževanju slovenske TO? Da o dobrobiti bankrota slovenskih bank ne govorimo,” je izpostavil Janša in ocenil, da gre za ponovno norčevanje vlade RS iz osamosvojitve in dostojanstva ljudi. “In potem čudenje, ker red razpada,” je še pristavil.
O mrtvih vse dobro…🙏 Predlagatelj ponovno (kot za Zemljariča) #MarjanŠiftar osebni Kučanov potrčko, ki je v obrazložitvi napisal:
“Prispeval je neizbrisan pečat k dobrobiti Slovenije”.
Ojoj, ojoj #Slovenija
Še ena sramota za @vladaRS #DušanŠinigoj pic.twitter.com/WneZ4N5R6X— franc breznik (@FrancBreznikSDS) August 22, 2024
“Kot predsednik IS SRS in pri opravljanju številnih drugih odgovornih funkcij v političnem in javnem življenju je prispeval neizbrisen pečat k dobrobiti Slovenije. Pod njegovim vodstvom je IS SRS v okviru svojih pristojnosti aktivno soustvarjal temelje za demokratični in miren prehod v novo poglavje slovenske zgodovine, za osamosvajanje in osamosvojitev Slovenije,” so v zvezi z utemeljitvijo, zakaj so se odločili za pogreb Šinigoja z vojaškimi častmi, pojasnili na vladi. Čemu se Janša z odločitvijo vlade ne more strinjati, je med drugim pojasnil na eni od predstavitev zbornika Bela knjiga slovenske osamosvojitve, ki je potekala pred leti, ko je spregovoril o enem najbolj sramotnih dejanj v slovenski zgodovini – razorožitvi TO.
Glede razorožitve ni ukrepal
V zvezi z razorožitvijo je povedal, da je imela slovenska TO v začetku leta 1990 oborožitve za skoraj 100 tisoč ljudi. “Del tega orožja so iz Slovenije odpeljali že pred volitvami v začetku leta 1990. Slovenske oblasti – Tomaž Ertl, Milan Kučan, Dušan Šinigoj, Miran Potrč in ostali, ki so bili na ključnih pozicijah – so to vedele, pa ni nihče ničesar ukrenil,” je tedaj povedal kritično in spomnil, da je glavni val razorožitve potekal na dan brez oblasti, ko je prisegla Demosova vlada. “Ta dan je bil spretno izbran in je bil dogovorjen med Beogradom in socialistično slovensko oblastjo,” je izpostavil in dodal, da se ob tem poraja “veliko vprašanje, ali bi brez razorožitve prišlo do agresije na Slovenijo”.
Šinigoj pogojeval primopredajo
Ker je znano, da je Šinigoj po prvih demokratičnih volitvah, konkretneje 16. maja 1990, vladne posle predal premierju slovenske osamosvojitvene vlade Lojzetu Peterletu, je v zanimivo omeniti, da je Peterle nedolgo nazaj v intervjuju za Demokracijo v zvezi s tem, da nekateri niso prenesli poraza na volitvah in nastanka Demosove vlade, povedal, da je zadnji predsednik komunistične vlade Šinigoj “primopredajo pogojeval s tem, da se ne bo srečal z Bavčarjem in Janšo”. Ob tem je še poudaril, da ga kot mandatarja “nihče od obveščenih v republiškem vrhu ni obvestil, da se bo na dan izvolitve “njegove” vlade začelo razoroževanje teritorialne obrambe”.
Iz vsega navedenega je več kot očitno, da je napovedan pokop komunističnega funkcionarja z vojaškimi častmi le še ena sramotna poteza Golobove vlade, usmerjena proti Slovenski vojski in vsem tistim, ki so pomembno pripomogli k samostojni Sloveniji.
A. H.