Vlada Roberta Goloba je zopet požrla svojo besedo – obljubili so, da zvišanja RTV-prispevka ne bo. Nato pa so – kot tolikokrat doslej – naredili obratno. Na seji vlade so podprli zvišanje RTV-prispevka za 1,27 evra, kar znaša 14,02 evra. Pojasnili so, da se prispevek ni spremenil v zadnjih 12 letih in da si želijo kakovostno javno službo RTV Slovenija. Črna luknja davkoplačevalskega denarja se je tako še malce bolj razprla.
Za Roberta Goloba smo se že navadili, da je kot ena tistih najstnic, ki nočejo na zmenek, potem pa po treh dneh pokličejo, zakaj jih že zmeraj niste povabili v kino. Golob je namreč še letos konec junija glede pozivov Sveta RTV Slovenija k delni uskladitvi RTV-prispevka dejal, da več denarja nikoli ne reši težav.
Snedel lastne besede
Takrat je dejal, da razume pozive kot “dajte nam več denarja”, a to po njegovem mnenju nikoli ne reši težav. “Videli smo na primer v zdravstvu, da več denarja ni pomagalo pri tem, da bi se zadeve v zdravstvu rešile. Kvečjemu so se nekatere težave zaostrile. Verjamem, da bi se v primeru RTV-ja lahko ponovil isti scenarij,” je dejal. Vztrajal je, da morajo organi RTV-ja najprej pripraviti dolgoročno vzdržen program, nato pa bo pomagala tudi vlada.
Danes, konec avgusta istega leta, ni nobenega vzdržnega dolgoročnega programa. Depolitizirano vodstvo je le povedalo, da potrebujejo denar že zato, da plačajo svojo vojsko tam zaposlenih. Spomnimo, da je na RTV okrog 2.300 zaposlenih, kar je več kot v redni sestavi Slovenske vojske. Ja, sistem RTV vsebuje tudi takšne ločene enote, kot so zveze in oddajniki, pa orkester, a jedro zaposlenih je na TV Slovenija in Radiu Slovenija.
Simon Kardum, nekdanji član uprave RTV Slovenija, je razkril, da več kot polovica zaposlenih na Televiziji Slovenija in tretjina na Radiu Slovenija nima primerne izobrazbe za zasedbo delovnega mesta in da je sistem “preprosto zaciklan in srhljivo samozadosten, to je hiša samih genijev.”
Kot je že povedalo prejšnje “depolitizirano” vodstvo, je kadre na javnem mediju nujno potrebno optimizirati in hišo pripraviti na digitalno prihodnost. Nič od tega se ni zgodilo. Vlada je vendarle brez vsakih analiz – podobno kot pri ukinitvi dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja – na vrat na nos zvišala RTV-prispevek.
Do zdaj skoraj 100 milijonov iz proračuna, po novem konkretno čez 100 milijonov
Po Zakonu o RTV Slovenija (tako prejšnjem kot trenutnem amaterskem in najbrž neustavnem, ki ga je napisala Pravna mreža) morajo RTV-prispevek plačevati vsa gospodinjstva, ki imajo na svojem naslovu sprejemnik. Za sprejemnik pa šteje katerakoli naprava, ki omogoča sprejem radijskih oziroma televizijskih programov, tudi npr. računalnik in pametni telefon z internetnim dostopom.
Pri tem javni medij na leto zasluži še med 15 in 20 milijonov evrov z oglaševanjem (ogromno le-tega je s strani državnih gospodarskih družb in proračunskih porabnikov, kar pomeni zopet posredno s strani davkoplačevalcev). Gre za nepredstavljivo vsoto denarja. Za primerjavo – Pro Plus na leto (z dobičkom) preživi s približno 25 milijoni evrov za vse svoje raznolike programe (Pop TV, A Kanal, Voyo itd.).
Višanje RTV-prispevka ni prvo “darilo” za depolitizirane
Višanje RTV-prispevka pa ni prvo finančno darilo vlade “njeni” medijski hiši RTV Slovenija – že prej je vlada RTV Slovenija dokapitalizirala z davkoplačevalskim denarjem. Decembra 2023 je zavodu nakazala pet milijonov evrov, potem pa aprila 2024 še 10 milijonov evrov za financiranje programov narodnosti (za italijansko in madžarsko narodno skupnost) – pri čemer se je padli predsednik uprave Zvezdan Martić hvalil, da se bo donacija porabljala za druge namene [za plače].
A tudi to ni bilo dovolj. Spomnimo, 15 milijonov evrov ad hoc proračunskih sredstev je skoraj 70 odstotkov celotnih letnih prihodkov zasebne medijske hiše Pro Plus.
Prejšnje vodstvo ni imelo težav s proračunom
Pred depolitizacijo je javni zavod RTV Slovenija vodil generalni direktor Andrej Grah Whatmough. Čeprav je bil sam povsem apolitičen, ga je levica vztrajno žigosala za predstavnika Janševe desnice. Kakorkoli, v času, ko je zavod vodil on, je RTV v letu 2022 prvič po letu 2015 poslovala s pozitivno ničlo.
Prihodki so se takrat povečali zlasti zaradi uspešnega trženja oglasnega prostora in predvsem učinkovitejšega pobiranja RTV-prispevka. Velik vpliv na poslovanje pa je imelo tudi zmanjšanje stroškov dela.
Potem je prišla “depolitizacija”
Nato je z novim ZRTV prišla “depolitizacija”. Novo ad hoc vodstvo pod direktorjem uprave Zvezdanom Martićem in “nevladnim” programskim svetom, ki ga je po novem vodil Gregor Forbici, prej dolga leta direktor nevladne krovne organizacije CNVOS, je začelo toniti takoj, ko je prevzelo oblast.
Pred koncem prvega poletja, ko je vodilo javni zavod, je novo vodstvo naznanilo, da je imel do oktobra zavod 7,2 milijona evrov izgube, leto pa naj bi končal z 10,5 milijona evrov izgube.
Za finančni načrt 2024 so zapisali sledeče:
Pri tem je ključna besedna zveza: “ohranimo obstoječe število zaposlenih”. Že leta – tudi ko je bila RTV trdno pod vodstvom Socialnih demokratov in njihovih skritih aktivistov – se je javno in nedvoumno govorilo, da ima RTV Slovenija preveč zaposlenih. Takrat, ko je zaposlenih bilo še krepko pod 2.000. Medtem ko druge medijske hiše odpuščajo in racionalizirajo, saj je zaradi digitalizacije potrebnih vse manj delavcev, se je RTV Slovenija kadrovsko debelila. Delno tudi zato, ker je kar nekaj zunanjih sodelavcev prek socialističnih sodišč iztožilo, da jih je morala RTV redno zaposliti. Jasno je, da ima zato RTV Slovenija danes več zaposlenih, kot jih potrebuje. Prejšnje vodstvo je jasno povedalo, da je bila kadrovska optimizacija (tudi skozi upokojitve) izvrstna pot do finančne vzdržnosti.
RTV Slovenija pa je – tudi po priznanju nekdanjega levega programskega svetnika – kadrovsko kaotična entiteta, kjer posvečena kasta starih novinarjev na delo hodi praktično kadarkoli si to želi, medtem ko delajo pretežno mlajši.
Bergantovi ekscesi z evidentiranjem kot vrh ledene gore
Kakšen odnos do davkoplačevalskih sredstev ima posvečena socialistična elita, je razgalil primer enega “prvoborcev” za “depolitizacijo” RTV Slovenija – voditelja Odmevov Igorja E. Berganta, ki je sicer postrani delal še za vlado, predaval in vodil razne okrogle mize čez dan, zvečer pa v Odmevih “objektivno” poročal o Robertu Golobu in njegovi vladi.
A najhuje je, da je po poročanju portala Požareport Bergant med svojim delovnim časom za Goloba oziroma bolje rečeno za vlado vodil pogovor o internacionalizaciji slovenskega gospodarstva, na dan omenjenega dogodka pa je bil tudi njegov delovni dan na RTV, kjer se je tako ob prihodu in odhodu štempljal. Za pet minut: prisoten je bil vsega skupaj pet minut, in sicer od 19:16 do 19:21; ravno toliko, da se mu je štel davkoplačevalsko plačan delovni dan. Pri tem je isti portal poročal, da je imel Bergant na RTV primanjkljaj delovnih ur, in sicer kar 139 ur. Ni treba posebej poudarjati, da je voditelj informativnega programa TVS (vsaj) pri vodenju tega vladnega dogodka evidentno kršil delovnopravne predpise, česar pa se je očitno tudi zavedal. Svoj delovni dan je poskušal rešiti s prihodom do stavbe RTV in petminutnim “štempljanjem”, kar je skrajno nedopustno za novinarja javnega medija.
Bergant pa je le eden od elite, ki si lahko kaj takega privošči. Ko smo se pogovarjali z bivšimi zaposlenimi na RTV Slovenija, so vsi govorili podobno: “prvoborci” javni zavod dojemajo kot svoj osebni fevd, kamor hodijo po plačo in katerega lahko mirno uporabljajo kot megafon za svoje ideologije.
Črna luknja bo dodaten denar skurila v manj kot letu dni
Anekdotalno je iz ekscesnih primerov tipa Bergant jasno, da so delavci plačani tudi za delo, ki ga ne opravijo. Kar je tudi indikator, da je takšnega fantomskega dela veliko več, kot pa ga vidimo v javnosti. Bivši direktor TV Slovenije Uroš Urbanija je povedal, da “veliko novinarjev praktično nič ne dela. To je glavni problem javne televizije.” V zvezi z brisanjem minus ur je izpostavil, da je bil Igor E. Bergant le eden izmed množice. V zvezi s sistemom nevestnega ravnanja z javnim denarjem je povedal, da se skoraj težko sreča nekoga na RTVS, ki tako ali drugače ne poskuša goljufati sistema. “Nekateri z načinom minus ur, preprosto jih ni ali pridejo v službo za 5, 10 min, drugi pa imajo viške ur. Nekdo je imel 500 ur viška, ko sem rekel, dajte mi poročilo napisat, odgovor je bil, da dela vse, kar mu je naročeno.”
Jasno je dvoje: prejšnje vodstvo je z racionalizacijo uspelo stabilizirati proračun, novo vodstvo pa je nato na vrh dobrih rezultatov v praktično nekaj mesecih skoraj povzročilo bankrot. Pri tem jim ni pomagala niti dokapitalizacija v vrednosti 15.000.000,00 evrov, ki jo je velikodušno namenila vlada. Ni pa naključje, da je prejšnje vodstvo videlo glavno priložnost do finančne vzdržnosti v racionalizaciji napihnjenega sistema.
Trenutno depolitizirano vodstvo vladi razen floskul ni ponudilo nobene konkretne rešitve, kako racionalizirati zavod in doseči dolgoročni načrt finančne vzdržnosti. Robert Golob po svoji stari maniri tega niti ni zahteval. Morda bo dovolj že to, da se na RTV Slovenija nikoli ne bo poročalo o spornih poslih GEN-I-ja na Balkanu?
I. K.