“Stanje v gospodarstvu ni dobro – to, kar počne vlada, še posebno ministrstvo za finance, ne gre v pravo smer,” je opozoril predsednik OZS Branko Meh. “Objektivni podatki kažejo, da imamo nekaj hudih težav. Slovenija ima izjemno malo delovno aktivnih prebivalcev: 1,37 delovno aktivnih na 1 upokojenca,” je dodal izvršni direktor GZS Goran Novković. Podjetniki se strinjajo, da mala davčna reforma ministra Mramorja ni odgovor na resne težave slovenskega gospodarstva.
“Zdaj je čas, ko imamo malo konjunkture, da bi zadihali, dali še malo vitalnosti gospodarstvu, odpirali nova delovna mesta, ampak s temi predlogi očitno ne gremo v to smer,” je predlog Mramorjeve male davčne reforme komentiral Goran Novković iz GZS. Predsednik OZS Branko Meh pa je dodal, da pomeni mala davčna reforma samo nove obremenitve in pretok denarja “iz levega v desni žep”.
Obrtniki in podjetniki pričakujejo resen in celovit pristop k davčni reformi. “Minister Mramor pravi, da ne gre za mini davčno reformo, ampak za prestrukturiranje. Ne glede na to, kako jo imenujemo, pa to ni prava rešitev. Po tej strani dobivamo samo obremenitev, pa nikakršne razbremenitve gospodarstva,” je poudaril Branko Meh.
“Razbremenjujejo se neto plače, ne bruto plače. To pomeni, da obremenitev podjetij ostaja enaka. Na drugi strani pa se povečuje davek od dohodka pravnih oseb, kar pomeni dodatno obremenitev za podjetja. V celoti gledano bo gospodarstvo bolj obremenjeno, to pa pomeni spet manj denarja za nova delovna mesta v prihodnosti in manj denarja za investicije,” je bil jasen Goran Novković.
Konkretni predlogi za spodbudnejše davčno okolje
Obrtniki in podjetniki vladi vsako leto pošljejo Zahteve slovenske obrti in podjetništva. V zahtevah so zapisani konkretni predlogi in ustrezne rešitve za lažje poslovanje mikro- in malih podjetij, med drugim tudi konkretni predlogi za spodbudnejše davčno okolje.
Obrtniki predlagajo zmanjšanje stroškov dela in spremembo dohodninske lestvice, uvedbo znižane stopnje davka od dohodkov pravnih oseb za mala podjetja ter uvedbo posebne “motivacijske” davčne olajšave pri dohodnini za določene namene po načelu “vsak račun šteje” (npr. stroške vzdrževanja, gradnje in nakupa stanovanjskega fonda posameznikov ter določene druge storitve), ki naj bi zmanjšala pojav sive ekonomije.
Odpraviti visoke regresne zahtevke
“Zdaj se pripravlja tudi zdravstvena reforma, pa delodajalske organizacije sploh nismo bile povabljene k dialogu,” je razočaran Meh. OZS predlaga drugačno ureditev povračila škode delodajalcev v primeru nesreče oziroma poškodbe pri delu, ki jih v zadnjih letih Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) in Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (ZPIZ) pospešeno naslavljata na delodajalce. “Rešitve naj gredo v smeri odprave neomejeno visokih regresnih zahtevkov,” je še poudaril Meh.
Za spodbudnejše davčno okolje obrtniki predlagajo tudi poenostavitev računovodskih pravil in ugotavljanja davčne osnove za mikro- in mala podjetja. V Sloveniji imajo slednja še vedno bolj zapletena računovodska pravila od delniških družb.
Obrtniki in podjetniki ZA olajšave
OZS predlaga tudi razširitev možnosti uveljavljanja davčnih olajšav iz naslednjih dejavnosti: olajšave za vlaganja v opremo, olajšave za investicije in zagon gradbeništva, olajšave za prvi vstop v podjetništvo, olajšave za zaposlovanje in za promocijo zdravja na delovnem mestu.
Podobne predloge in priporočila pripravijo tudi na GZS: Manifest industrijske politike in Agendo malega gospodarstva 2016. Pa minister Dušan Mramor te predloge sploh prebere? “Mi smo morali nekajkrat reagirati v javnosti, ker je bilo slišati, da je minister Mramor uskladil svoje načrte z gospodarstvom, pa jih ni. Je pa res, da je minister nekajkrat izkoristil situacijo po pogovoru s kakšnim posameznim direktorjem, ne pa z nami,” je povedal Novković.
Na GZS se zavedajo, da je v Sloveniji težko kar naenkrat izvesti davčno reformo. “Radi pa bi, da enkrat sedemo, naredimo postopke in gremo po korakih. Avstrijci so tudi naredili tako,” je dodal Novković.
Gospodarska in obrtno-podjetniška zbornica se zavedata, da je skupen cilj povečati gospodarsko rast, saj Slovenija še vedno ni dosegla gospodarske ravni iz leta 2008. Končni cilj pa so nova delovna mesta. “Ljudje morajo zaslužiti za dostojno življenje – in ne zgolj za preživetje. Za to pa najprej potrebujemo normalno gospodarsko okolje,” je prepričan Meh.
Celoten pogovor z obema sogovornikoma si lahko ogledate v oddaji Tema dneva.
Vesna Vilčnik