Avtocestna policija je bila ustanovljena v času Janševe vlade in ministrovanja Aleša Hojsa. Z nastopom Golobove vlade je bila ukinjena, čeprav se je varnost na slovenskih cestah močno poslabšala. V začetku julija so v vladi začeli ugotavljati, da je bila ukinitev napaka, zlasti zaradi pogostih prometnih zastojev in drugih nevšečnosti. Zadnje dni je veliko govora tudi o nesrečah, ki jih zakrivijo vozniki tovornih vozil. Posledično je bila sprejeta odločitev za vnovično vzpostavitev avtocestne policije oziroma “skupine za nadzor prometa na avtocestah in hitrih cestah”.
Do konca mandata ali morebitnih predčasnih volitev se bo vlada Roberta Goloba tudi kaj naučila … Mogoče celo to, da kar je uvedla vlada Janeza Janše niti ni bilo tako slabo in zgrešeno. V resnici gre za tiho priznanje bivši koaliciji. Kot navaja osrednji dnevni časopis, je policija reorganizirala prometno policijo. Uvedli so skupine za nadzor prometa na avtocestah in hitrih cestah. Na nivoju Generalne policijske uprave pa so, da bi lahko preusmerjali in nadzirali dela enot policije, formirali oddelek, namenjen za avtoceste in hitre ceste. K ponovnemu razmisleku o ustanovitvi avtocestne policije je Golobovo vlado napeljala krvava statistika na slovenskih avtocestah. Spomnimo, da je pred dnevi prišlo do hude prometne nesreče, v kateri je bil soudeležen tudi voznik tovornega vozila (tukaj). Vozniki tovornih vozil so bili letos soudeleženi v kar 1717 prometnih nesrečah, lani v enakem obdobju v 1722 nesrečah. Tako lani kot letos je v teh nesrečah življenje izgubilo trinajst oseb.
Letos je bilo huje telesno poškodovanih 33 oseb, lansko leto pa 51. V letošnjem letu je bilo tudi manj lažje telesno poškodovanih (letos 276, lani pa 314). Pomemben vzrok za prometne nesreče je pomanjkljivo upoštevanje cestnoprometnih predpisov, zato je policijska prisotnost ključna. Povečana stopnja pričakovanja policije poveča odgovornost voznikov. Ena pogostejših kršitev je premajhna varnostna razdalja. Veliko tveganje v prometu predstavlja tudi utrujenost, zlasti pri voznikih tovornih vozil, zato policija redno preverja delovni čas tovornjakarjev, čas vožnje in opravljene počitke. Izpostaviti gre še občutno povečanje prometa na relaciji Koper – Lendava v zadnjih letih. Spomnimo: Uprave avtocestne policije je bila uradno ustanovljena v času ministrovanja Aleša Hojsa, sedež pa je dobila v Postojni (tukaj). Z nastopom Golobove vlade je bila ukinjena. Kot izgovor so navedli pomanjkanje kadra (tukaj in tukaj).
Ukinitev avtocestne policije se je izkazala za katastrofalno potezo
Notranje ministrstvo je ob tem Darsu sporočilo tudi namero za odstop od sporazuma o sodelovanju za izboljšanje varnosti na avtocestah in hitrih cestah. Ukinitev avtocestne policije se je izkazala za katastrofalno potezo, saj ni prišlo le do dodatnih problemov na avtocestah, temveč so nastali stroški, ki jih Družba za avtoceste Republike Slovenije (DARS) terja od istega ministrstva (tukaj). Kot je znano, se je Golobova vlada za ukinitev odločila navkljub močnemu poslabšanju varnostnih razmer na avtocestah (tukaj). Naposled pa je letos v začetku julija posredno le priznala, da je bila ukinitev tovrstne policije napaka. Poslanka Socialnih demokratov Meira Hot je na ministra za notranje zadeve naslovila pobudo, da naj razmisli o povečanju števila policistov na avtocestah. Kot razloge je navedla vse pogostejše prometne zastoje, ki se pojavljajo tudi zaradi vedenja voznikov ali voznic (tukaj). Več informacij na to temo je tukaj.
Domen Mezeg