fbpx

Udarec za varnost na avtocestah – avtocestna policija dokončno ukinjena

Ko se zamenja vlada, se vrnejo prijatelji. (Foto: STA)

Projekt avtocestne policije je praktično takoj po državnozborskih volitvah in menjavi oblasti padel v nemilost nove vlade. Policija je za Primorske novice sedaj potrdila, da je avtocestna policija dokončno ukinjena, uslužbenci in policisti pa so večinoma premeščeni na postaje prometnih policij. Notranje ministrstvo je ob tem Darsu sporočilo tudi namero za odstop od sporazuma o sodelovanju za izboljšanje varnosti na avtocestah in hitrih cestah, so pojasnili za STA. Dars je sicer vseskozi, tudi finančno, podpiral ustanovitev in delovanje avtocestne policije, saj je z vidika večje varnosti in pretočnosti na avtocestnem križu še naprej zainteresiran za njeno aktivno delovanje.

Že pred časom smo napovedali, da naj bi po 15. oktobru ukinili še ljubljansko enoto avtocestne policije – in to se je sedaj tudi zgodilo. Po poročanju Primorskih novic je bila sprejeta odločitev, da se uprava in specializirane enote avtocestne policije ukinejo, delovna mesta in uslužbenci pa ustrezno premestijo, večinoma na postaje prometnih policij. Maja Ciperle Adlešič z generalne policijske uprave je za omenjeni medij pojasnila, da je delovna skupina preverila razloge za ustanovitev avtocestne policije, vršilcu dolžnosti generalnega direktorja policije Boštjanu Lindavu pa v zaključnem poročilu predstavila svoje ugotovitve in predloge. Na podlagi tega poročila je vrh policije sprejel sklep, da ukinejo tako upravo kot tudi vse enote avtocestne policije.

Na generalni policijski upravi zatrjujejo, da avtocestno policijo ukinjajo izključno zato, da bi lahko zagotavljali boljšo prometno varnost na celotnem cestnem omrežju – kar je v popolnem nasprotju z vsemi ostalimi ocenami, ki kažejo na to, da bo zaradi političnih odločitev trpela tudi varnost na cestah. Med razlogi za ukinitev, ki sta jih pred časom navedla notranja ministrica Tatjana Bobnar in Lindav, so sicer bili nezadostna učinkovitost, pomanjkanje kadra na postajah prometne policije in finančna prepletenost avtocestne policije z Darsom, “zaradi česar se je projekt znašel pod drobnogledom Komisije za preprečevanje korupcije in Urada za nadzor proračuna.” “Naša odločitev nikakor ne bo politična, pač pa bo temeljila na strokovnih argumentih,” je po poročanju 24ur zatrdila Bobnarjeva.

V. d. direktorja Policije Boštjan Lindav in ministrica za notranje zadeve Tatjana Bobnar (Foto: STA)

A številke kažejo drugače: zmanjšalo se je tako število prometnih nesreč kot tudi poškodb cestne infrastrukture
Zelo smo zadovoljni, da se je od začetka delovanja avtocestne policije občutno zmanjšalo število pretežkih tovornih vozil, ki uničujejo vozišče – manj poškodb infrastrukture pomeni manjše stroške vzdrževanja, manj del in zaradi tega manj oviranja prometa oz. njegovo večjo pretočnost,” so izpostavili pri Darsu in pojasnili, da se je sicer samo na širšem ljubljanskem območju, ki ga pokriva ljubljanska enota, torej na ljubljanskem avtocestnem obroču in vseh štirih vpadnih krakih avtocest nanj – gre sicer za prometno najbolj obremenjen del našega avtocestnega omrežja – v prvih štirih mesecih letos glede na enako obdobje leta 2019 (referenčno leto pred pandemijo covid-19) zgodilo skoraj za tretjino manj prometnih nesreč, to pa pomeni tudi manj zastojev. Dejstvo je, da se je število prometnih nesreč, odkar obstaja avtocestna policija, zmanjšalo – lani jih je bilo skoraj 300 manj kot leta 2019. Policisti avtocestne policije so bili uspešni tudi pri preiskovanju in pregonu storilcev kaznivih dejanj, ki jih je zaznati vse več.

Kam odhajajo člani uprave avtocestne policije?
Po neuradnih podatkih Primorskih novic naj bi se direktor Andrej Jurič, ki je pred vodenjem avtocestne policije zasedal tudi mesto generalnega direktorja policije, upokojil, njegov pomočnik za področje kriminala Dean Jurič pa je odšel na nacionalni preiskovalni urad (NPU). Pomočnik za promet Mitja Palčič, ki je bil pred tem komandir koprske prometne policije, pa naj bi zasedel mesto na generalni policijski upravi. Po mnenju slednjega se je učinek avtocestne policije najbolje odražal v 40-odstotnem zmanjšanju prometnih nesreč na avtocesti v enem samem letu. Delo avtocestne policije je zagovarjal tudi Andrej Jurič, ki je dal izdelati odzivno analizo, iz katere so razvidne anomalije predhodne analize, neustrezne primerjave podatkov in statistika, ki dejansko kaže rezultate. Po poročanju 24ur si je želel, da bi imeli pred ukinitvijo enot avtocestne policije več časa, da bi lahko s konkretnimi številkami utemeljili svoj obstoj.

Če bi bili normalna država, bi moral biti v suspenzu, dokler se zadeva ne razčisti
Deanu Juriču pa ukinitev avtocestne policije verjetno pride prav – na NPU-ju bo lahko nadzoroval vse zadeve, v katere naj bi bil tudi sam vpleten – imel bo dostop do vseh preiskav, do vseh informacij. “Če bi bili normalna država, bi moral biti v suspenzu, dokler se zadeva ne razčisti,” je ocenil poznavalec, ki je spomnil, da so bile zoper Juriča na NPU-ju v preteklosti vložene kazenske ovadbe, zaradi česar je predmet predkazenskega postopka. Povzetek pisanja glede domnevnih Juričevih spornih poslov je dostopen v članku “Neuradno: Na NPU naj bi premestili spornega kriminalista Juriča, zoper katerega teče predkazenski postopek“. Zamenjala se je vlada, prijatelji se vračajo, pravijo poznavalci. Kakšni so bili odgovori na vprašanje, ali so Vlada Republike Slovenije oziroma ministrstvo za notranje zadeve in pravosodje seznanjeni s kazenskimi ovadbami oziroma naznanitvijo sumov kaznivih dejanj ter sumom omenjenega spornega sodelovanja kriminalista Juriča in kavaškega klana, pa lahko preberete v članku “Je kriminalist Dean Jurič sodeloval s celico kavaškega klana v Sloveniji? To odgovarja vlada“.

Dean Jurič (Foto: STA)

Kdo bo sedaj skrbel za varnost prometa na avtocestah in hitrih cestah? Kaj pa preiskovanje in pregon storilcev kaznivih dejanj?
Za varnost cestnega prometa na avtocestah in hitrih cestah bodo zdaj skrbeli policisti postaj prometnih policij, kot je to veljalo že v preteklosti, so povedali na GPU-ju. Na postajah bodo v prihodnje sistematizirane skupine za nadzor na avtocesti in hitri cesti, ki bodo naloge izvajale izključno na teh cestah. S tem naj bi bila zagotovljena 24-urna prisotnost patrulj na avtocestnem križu. Delo na policijskih postajah bosta koordinirala dva novoustanovljena oddelka na upravi uniformirane policije. Eden bo usmerjal delo na avtocestah in hitrih cestah, drugi pa bo obdeloval prekrške, ugotovljene s tehničnimi sredstvi. Naloge, povezane z varnostjo na avtocestah in hitrih cestah, bodo izvajali tudi v sektorjih uniformirane policije na policijskih upravah, so pojasnili po poročanju STA. Te odločitve so na GPU sprejeli, ker je nov, “strokovno utemeljen organizacijski pristop” ob obstoječi kadrovski zasedenosti optimalnejši. “Prenos pristojnosti na upravo uniformirane policije bo omogočal jasno odgovornost, boljšo koordinacijo, načrtovanje in usmerjanje dela prometne policije na avtocestah in hitrih cestah ter ohranitev nadzora prometnih policistov tudi na državnih in lokalnih cestah, kjer se zgodi 80 odstotkov vseh prometnih nesreč,” so našteli.

Sara Kovač