Slovenska vlada je Svetu Evrope kot odgovor na kritike o pritisku na novinarje v Sloveniji posredovala pismo, v katerem je med drugim zapisala, da večina medijev v Sloveniji izvira iz komunističnega režima. Vlada je zadovoljna, da je Slovenija končno postala predmet mednarodnega interesa, ko gre za svobodo medijev, piše v pismu. Odziv se nanaša na objavo na Platformi Sveta Evrope za promocijo zaščite novinarstva in varnosti novinarjev s konca marca.
Vlada v pismu Svetu Evrope poudarja, da bi morala biti pozornost Sveta Evrope usmerjena v širši kontekst medijskih razmer v Sloveniji, med katere šteje tudi “zgodovinska dejstva o razvoju medijskega trga v Sloveniji”.
“Večina najpomembnejših medijev izvira iz nekdanjega komunističnega režima. Celo v poznih devetdesetih letih so položaje urednikov zasedali nekateri nekdanji člani zloglasne tajne policije Udba,” piše v pismu. Tukaj moramo izpostaviti nekdanjega odgovornega urednika Dela Mitja Meršola, ki je bil sicer v tujini tudi vplivni član združenja IPI.
Dodaja, da so javno Radiotelevizijo Slovenija (RTVS), ki jo financiramo vsi državljani, še do leta 2004 “vodile nekdanje komunistične strukture”.
Istemu organu je pozneje načeloval tudi dr. Jernej Pikalo, sicer minister SD v dveh slovenskih vladah. “Verjetno se strinjate, da je šlo s stališča svobodnega delovanja medijev in še posebej javne RTV za nevzdržno situacijo,” pojasnjuje.
Propadli skoraj vsi projekti, ki niso bili del totalitarne preteklosti
V pismu vlada opozarja, da so bolj ali manj propadli vsi poskusi oblikovanja novih medijev, ki ne bi temeljili na dediščini totalitarne preteklosti, saj niso dobili prihodkov iz oglaševanja, edini, ki je preživel, je bil verski Radio Ognjišče, ker so ga ljudje podprli z lastnimi prispevki. Prit tem opozarja na problem oglaševanja: “Več ali manj vsi poskusi ustanavljanja novih medijev, ki ne bi temeljili na dediščini totalitarne preteklosti, so propadli, saj novi mediji niso bili deležni denarja z naslova oglaševanja tako kot obstoječi mediji.”
Razmere so se deloma spremenile med letoma 2004 in 2008 – gre za obdobje prve vlade Janeza Janše, ko so “v nekaterih medijih, ki jih financirajo vsi državljani, vodilne vloge prevzeli posamezniki, ki niso bili povezani s prejšnjo totalitarno stranko“.
Pod Pahorjevo vlado prišlo do konsolidacije medijev s pomočjo tajkunov Foruma 21
A že leta 2008, ko je oblast prevzela vlada Boruta Pahorja “je bil ogromen pritisk na vse urednike in novinarje, ki niso bili del prejšnjega režimskega omrežja“. Vlada pri tem v pismu omenja STA in RTVS in dodaja, da so se podobna dejanja zgodila tudi v medijih z zasebnimi lastniki, v katerih so bili do levice kritični uredniki hitro odstranjeni z vodilnih položajev.
Podobno se je dogajalo tudi v nekaterih zasebnih medijih, kjer so bili uredniki, kritični do leve opcije, po hitrih postopkih odstranjeni z vodilnih mest, pozneje pa ravno tako odpuščeni ali pa so preprosto zaradi izjemnih pritiskov nadrejenih zapustili svoj poklic. Tukaj izpostavijo primera nekdanjega odgovornega urednika Primorskih novic Tina Mamića in nekdanjega odgovornega urednika Dela Petra Jančiča.
V tem času, je kot piše v pismu, prišlo tudi do lastninske konsolidacije medijev, večina jih je bila ob privolitvi levih vlad prodana posameznikom, ki so slovenski javnosti znani kot tajkuni, med njimi jih je bilo veliko članov Foruma 21.
Vlada opozarja na primere fizičnega nasilja nad novinarji, ki niso doživeli sodnega epiloga
Na drugi strani pa se dogajajo tudi fizični obračuni s posameznimi novinarji. Najhujši napad v zgodovini samostojne države se je zgodil na novinarja Mira Petka, ki je poročal o gospodarskem kriminalu. “Kljub temu, da je komaj preživel, za napad na novinarja ni bil nihče pravnomočno obsojen. Fizičnega napada pa je bila leta 2018 deležna tudi ekipa Planet TV, ki je poročala o terorističnih aktivnostih bratranca enega bolj vplivnih članov pozneje vladajoče stranke Liste Marjana Šarca,” opozarja. Istega leta je bila fizično napadena tudi ekipa nacionalne RTV SLO. Žal obe tedanji vladi nista ničesar naredili, da bi se tovrstno nasilje končalo.
V luči vsega tega je slovenska vlada zadovoljna, da je Slovenija končno postala predmet mednarodnega interesa, ko gre za svobodo medijev, piše v pismu. Izpostavlja opozorilo znanega slovenskega pravnika dr. Mateja Avblja, ki v tem kontekstu za Finance opozarja, da tovrstne kritike “gotovo ni mogoče, razen v stanju popolne paranoje, predstavljati kot napad na tamkajšnje novinarje ter grožnjo njim in ne vem kaj še. Ti so s svojim vodstvom na čelu tokrat, reci in piši, prepovedali posege v svojo suverenost (sic!), kar najbrž pomeni, da nobena kritika ni več dopustna.”
Rok Krajnc