Enajst občin iz jugovzhodne Slovenije in Posavja je proti koncu lanskega leta v DZ vložilo sveženj štirih zakonov, s katerimi bi uredili tudi romsko problematiko. Vlada je zakone zavrnila. Na odboru za delo so obljubili, da bodo do konca leta sami pripravili rešitve. To se ni zgodilo. Nova zakonodaja tudi ne predvideva rešitve romske problematike, predvideva pa oteževanje šolanja na domu, tako da se poveča število izpitov. Predlog zakona predvideva tudi možnost ukinjanja financiranja zasebnih vrtcev.
“Dejstvo je, da smo se v SDS odločili, da zahtevamo sklic seje odbora za peticije, namreč stanje na področju romske problematike je res zahtevno,” je dejala poslanka Anja Bah Žibert, ki pravi, da sicer verjame, da je to težko razumeti prebivalcem, ki se s to tematiko ne srečujejo in mislijo, da to ni tako hudo in da se to preveša v diskriminacijo, ampak to ni res. “Na teh področjih, kjer je romska problematika vse težja, in to je v jugovzhodni Sloveniji, je stanje vse slabše. Velik problem, ki bi moral biti naslovljen, je zagotovo izobraževanje. Ti otroci ne obiskujejo šole. Sedaj pa je pred nami novela zakona o osnovni šoli, ki bi lahko naslovila tudi ta problem, pa ga ne naslavlja.”
Župani so najprej dali pobudo predsednici državnega zbora Urški Klakočar Zupančič, da bi se ta problematika začela reševati konkretno. In ko niso dobili odgovora, so se odločili, da zberejo podpise občank in občanov. Zbrali so več kot 30 tisoč podpisov. To pomeni, da celotni jugovzhodni del želi rešitve in te rešitve so bile konkretne in sistemske, pravi Bah Žibertova, ampak jih je vlada Roberta Goloba zavrnila. “To je bila prva rešitev, ki bi vplivala na boljšo stopnjo izobrazbe romskih otrok. Ena od rešitev je bila, da če otroci ne hodijo v šolo, kar je po zakonu obvezno, da se socialna pomoč ne bo izplačevala v denarju, ampak v naturi, se pravi v stvareh, ki so potrebne.”
Konkretne rešitve je Golobova vlada zavrnila
Slišimo tudi očitke, da nekatera romska naselja nimajo vode in komunale, in mnogo tega se je rešilo, ampak Romi ne plačujejo teh storitev, je dejala poslanka. “Nekateri imajo enake plače kot ostali državljani, ki so zaposleni, ampak oni tega preprosti ne plačujejo. Takšna vprašanja potrebujejo konkretne rešitve in te smo imeli.” Povedala je tudi o primerih, ko mladi nimajo narejene osnovne šole, imajo pa izpit za avto.
Glede na stanje, ki ga imamo, bi bile te rešitve več kot potrebne, ampak jih je koalicija zavrnila z obrazložitvijo, da bo do konca lanskega leta pripravila konkretne rešitve. “To je bil njihov sklep, ki ni bil realiziran. Zato smo tudi sklicali sejo še ob dejstvu, da so se na nas obrnili v Iniciativi za Šentjernej, da naj vendarle nekaj storimo.”
Golobova vlada se je spravila na otroke, ki šolajo na domu
Bah Žibertova je v Temi dneva navedla zaskrbljujoče številke. Inšpektorat za šolstvo je leta 2022 pri Romih zaznal 245 prekrškov, največ (223) zaradi neobiskovanja šole. “Skrbi me tudi podatek, da je inšpektorat ugotovil, da posamezne šole tega niti ne obveščajo, saj je to potrebno, da potem sistem reagira. V zakonu o OŠ, ki pa je sedaj noveliran, se vlada ukvarja s tistimi otroki, ki se šolajo na domu,” pravi poslanka. Ti starši se morajo organizirati, če izobražuje eden od staršev, to pomeni, da se je odrekel poklicni karieri, da se je odrekel službi in živijo z eno plačo, pravi Bah Žibertova. “Ti otroci morajo na koncu leta opraviti določene izpite, sedaj pa se odloča, da bi naredili še več izpitov. To je skregano z razvojno politiko na področju šolstva in tudi z razvojem otrok.” Bahova meni, da bi bilo potrebno spodbujati šolanje na domu in ne zavirati.
Česa se boji vlada, da zavira zasebne šole, vrtce in šolanje na domu?
V našem šolskem sistemu želijo narediti nek kalup, brez odstopanj, meni poslanka. “Spravili so se tudi na zasebne vrtce. Bojijo se alternativnih konceptov vzgoje in izobraževanje. Zakaj je temu tako, je pomembno vprašanje.” Odgovor se skriva v tem, da si nekdo želi, da je stanje takšno, kot je, in da naši otroci ostajajo v okvirjih, ki jih določa država. To je predvsem enoumje.