Ker lahko že dlje časa poslušamo, da sedanji pokojninski sistem s težavo zagotavlja pokojnine čedalje večjemu številu upravičencev, saj ima Slovenija z vidika staranja prebivalstva enega izmed najbolj neugodnih trendov v celotni EU, je še kako pomembno, da pride do oblikovanja pokojninske reforme, ki bo prinašala dostojno starost. A o slednji bo težko govoriti v praksi, če bo obveljal vladni predlog, da se pri izračunu pokojninske osnove ne bo se več upoštevalo najboljših 24 let, ampak 40 let minus 5 najslabših, kar bo imelo velik vpliv na višino pokojnine.
Konec aprila je Golobova vlada šla v potrditev izhodišč pokojninske reforme, iz katerih izhaja, da delovna doba še naprej ostaja 40 let, zvišuje pa se upokojitvena starost. Tisti s 40 let delovne dobe bodo morali namesto do 60. leta delati do 62. leta. Tistim z manj delovne dobe pa bi se starostna meja za upokojitev zvišala iz 65 na 67 let.
Višanje starostne meje za upokojitev
Dvig zakonsko določene upokojitvene starosti so na vladni strani po navedbah Forbes Slovenija opravičevali z navedbami, da imamo eno najnižjih dejanskih upokojitvenih starosti med državami OECD. “Ta znaša 61 let in 8 mesecev za ženske ter 62 let in 9 mesecev za moške.”
V obdobju od leta 2028 do 2035 bi bili tako priča zviševanju za tri mesece na leto. Sodeč po neuradnih informacijah prej omenjenega medija se stališča sindikalistov do tega predloga med seboj razlikujejo. Eni uzakonitvi višje starostne meje močno nasprotujejo in pojasnjujejo, da je mogoče do dviga priti na podlagi mehkejših ukrepov – da se denimo za tiste, ki se navkljub izpolnjenim pogojem odločijo za podaljšanje, zagotovi izplačilo 40 oziroma 20 odstotkov starostne pokojnine zavarovancem, ki še naprej delajo za polni delovni čas. Drugi se z dvigom strinjajo, če bi prišlo tudi do zvišanja odmernega odstotka, tretji pa menijo, da bi se moralo omogočiti hitrejše upokojevanje tistim, ki so pričeli delati zgodaj. Slednjemu stališču so sicer na ministrstvu za delo, ki ga vodi Luka Mesec, naklonjeni.
Izračun pokojninske osnove želijo izvajati v daljšem obdobju
Na višino pokojnine bo imela velik vpliv predlagana sprememba, da pride do podaljšanja referenčnega obdobja za izračun pokojninske osnove. Kot je znano, se danes upošteva najugodnejših zaporednih 24 let zavarovanja, želijo pa si, da bi do leta 2035 postopoma prešli na sistem 40 let minus 5 najslabših let. Pri tem na ministrstvu za delo pojasnjujejo, da se za to zavzemajo, ker želijo, da ne bi prihajalo do taktiziranja in da nekdo po 24 letih odpre s. p. in gre v plačevanje minimalnih prispevkov. Podaljšanje referenčnega obdobja pa naj bi po njihovo tudi “povečalo korelacijo med dejansko vplačanimi prispevki in višino pokojnine”.
Zvišanje odmernega odstotka s 63,5 na 65,5
Sindikalistom pa ni po volji vladni predlog za zvišanje odmernega odstotka s 63,5 na 65,5 odstotka z 40 let delovne dobe do leta 2035, saj menijo, da ta ne bo doprinesel k dostojnim pokojninam. Predlog odstopa od dogovora vlade in sindikatov iz leta 2017 je, da se odmerni odstotek dvigne na 70 odstotkov. Ministrstvo za delo pa naj bi sicer najprej predlagalo 68 odstotkov. Finančni minister Klemen Boštjančič je po besedah virov medija Forbes Slovenija tisti, ki je omenjenemu predlogu nasprotoval. Očitno pa se je z ministrom strinja tudi premier.
Pri dvigu odmernega odstotka je mogoče pričakovati, da se bodo sindikati enotno uprli. Slednji so sicer napovedali, da bo pri 70 odstotkih stalo njihovo pogajalsko izhodišče za dvig odmernega odstotka. Povsem mogoče je, da bodo s sindikalisti potegnili tudi delodajalci, ki se med drugim zavedajo, da bi vladni predlog “bolj prizadelo predvsem bolje plačane kadre”, ki v glavnem kasneje pridejo do višje plače.
Pokojnine se trenutno “60-odstotno usklajujejo z rastjo povprečne bruto plače, 40-odstotno pa s povprečno letno inflacijo v preteklem letu”. Na ministrstvu za delo so si zamislili, da bi se razmerje v korist plač z letom 2027 pričelo zmanjševati in da bi to do “leta 2033 znašalo 70 : 30 v prid inflacije”. Minister Boštjančič pa si želi, da se pokojnine čim prej uskladijo zgolj z inflacijo, čemur pa seveda sindikati niso niti najmanj naklonjeni. Slednji niso zadovoljni z razmerjem v vladnih izhodiščih, kamor se je zapisalo, da “se delež plač v formuli usklajevanja vsake dve leti zniža za 10 odstotnih točk, dokler v letu 2033 ne doseže razmerja 80 : 20 v prid inflacije, ki ostane do leta 2035”.
Delodajalsko stran najbolj moti predlog izenačenja prispevnih stopenj – “postopno zviševanje delodajalčevega in hkratno zmanjševanje delavčevega prispevka do leta 2030”, da bi oboji plačevali 12,175 odstotka ali pa 13 odstotkov. Kot opozarjajo delodajalska združenja, bi se v primeru plačevanja 13 odstotkov – pri čemer je treba vzeti v obzir prispevek za dolgotrajno oskrbo – dogodilo, da bi skupna prispevna stopnja leta 2030 znašala že 41,85 odstotka. Slednja bi tako lahko postala najvišja na stari celini. Delodajalci pa niso navdušeni nad idejo, ki bi povišala strošek dela, in sicer, da bi čez čas prišlo do uvedbe sistema skladno s katerim bi se zaposlenim omogočilo plačevanje v drugi steber, delodajalec pa bi moral poskrbeti za izenačenje vplačila.
“Vlada predlaga tudi uveljavitev načela “vsako delo šteje”, po katerem bi vsak zaposleni ne glede na obliko dela plačeval polne prispevke,” izpostavlja medij in dodaja, da se delodajalci ne strinjajo, da bi se “zvišalo zavarovalno osnovo za samostojne podjetnike s 75 odstotkov na 86 odstotkov dosežnega dobička”. Ministrstvu se slednje namreč zdi prav, ker bi ti s tem “vplačevali približno toliko, kot nekdo, ki je v rednem delovnem razmerju”. Delodajalci pa sicer ne skrivajo nezadovoljstva nad ureditvijo podaljšanja delovne aktivnosti po izpolnitvi pogojev za upokojitev, ki je trenutno v veljavi. Želijo, da bi imeli sami več vloge pri tem (denimo, da bi bilo potrebno delodajalčevo soglasje). Na ministrstvu pa so sicer dopustili možnost, da bi se pogodba o zaposlitvi prekinila “tri leta po zakonsko določeni upokojitveni starosti”.
Predlogu nenaklonjen član strateškega sveta za makroekonomska vprašanja pri premierju
Do predlaganih izhodišč je še posebej kritičen nekdanji finančni minister in član strateškega sveta za makroekonomska vprašanja pri predsedniku vlade Dušan Mramor, ki nasprotuje povišanju javnih izdatkov s povečanjem odmernega odstotka. Po njegovih besedah bo vsaka rast izdatkov za pokojnine pomenila, da bo za javne naložbe na voljo manj sredstev, ob enem pa se mu povišanje izdatkov ne zdi sprejemljivo, če ne pride ob tem tudi do izvedbe strukturne reforme, ki bi prispevala k večji produktivnosti.
Po besedah Mramorja Mesec predlaga “magično formulo”, s katero pride do zvišanja nizkih pokojnin, a se to le “deloma pokrije z nižanjem višjih pokojnin”. “Ostalo bo treba kriti z zadolžitvijo ali zniževanjem sredstev za javna vlaganja,” je kritičen in dodaja, da omenjeni reformni predlog “samo navidezno daje vtis strokovnosti”. Meni, da je “povsem politične narave, saj je cilj, podobno kot pri zdravstveni reformi, nadaljnje zmanjšanje dohodkovnih razlik, ki so že zdaj najnižje na svetu”. Po njegovo v tem primeru ne gre za to, da bi se poskrbelo za dolgoročno vzdržnost pokojnin, saj se le-to doseže s sprejemom strukturnih reform, ki povečujejo produktivnost. Tako kot ostali člani sveta za makroekonomska vprašanja pri premierju Mramor meni, da se socialnih vprašanj ne bi smelo reševati s pokojninsko reformo. Nekateri ukrepi pa bodo po njegovo destimulativni za tiste, ki “delajo in vplačujejo v pokojninsko blagajno”.
V septembru se bodo nadaljevala pogajanja o pokojninski reformi, ki naj bi trajala do konca februarja prihodnjega leta. Na ministrstvu za delo so optimistični, da bo vlada dogovor nato hitro potrdila in ga poslala v sprejem v hram demokracije. Sindikalisti in delodajalci pa so glede iskanja kompromisa sicer dokaj optimistični.
Ž. N.