Vlada razpada hitreje od napovedi: Minister Bertoncelj se upira Šarcu, bo tudi on odstopil?

Datum:

Ministrstvo za finance kot varuh državne blagajne nasprotuje bianco menici in predlogu, ki je po višini in časovno neomejen,” so v javni izjavi navedli minister Andrej Bertoncelj in štirje državni sekretarji na ministrstvu za finance – Saša Jazbec, Natalija Kovač Jereb, Metod Dragonja in Alojz Stana. Poleg tega se pojavlja vse več informacij, da bi vlado Marjana Šarca utegnil zapustiti tudi minister Bertoncelj. Predsednik SDS Janez Janša pa je na Twitterju ob fotografiji stališča ministrstva za finance gleda nesprejemljivosti dopolnila LMŠ zapisal, da “politično truplo vlade brez vodstva razpada hitreje od napovedi in ob tem skuša narediti čim več škode, prednjači pa LMŠ“, in ministrstvu čestital za pogum.

Minister za finance Andrej Bertoncelj in državni sekretarji v pisni izjavi opozarjajo na nesprejemljivost dopolnila LMŠ, s katerim bi ob ukinitvi dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja in uvedbi obveznega pavšalnega prispevka zagotovili neomejeno kritje iz državnega proračuna v primeru primanjkljaja. Kot so navedli, ne morejo izdajati bianco menic.

V LMŠ povozili stroko in zdravo pamet
Ministrstvo za finance kot varuh državne blagajne nasprotuje bianco menici in predlogu, ki je po višini in časovno neomejen,” so v javni izjavi navedli minister Bertoncelj in štirje državni sekretarji na ministrstvu za finance – Saša Jazbec, Natalija Kovač Jereb, Metod Dragonja in Alojz Stana.

Pred tretjo obravnavo novele zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, s katero nameravajo ukiniti dopolnilno zavarovanje in uvesti obvezni pavšalni zdravstveni prispevek, se je tako vnela burna razprava. Tudi med ministroma iz kvote LMŠ, torej ministrom za zdravje Alešem Šabedrom in ministrom za finance ni soglasja glede finančne varovalke iz proračuna.

Javne finance si tega tveganja ne morejo privoščiti
V LMŠ želijo z dopolnilom zvišati obvezni pavšalni zdravstveni prispevek z 29 evrov, kot zdaj določa novela, na 32 evrov mesečno. Potem ko so v drugi obravnavi iz novele umaknili finančno varovalko, pa želi LMŠ zdaj z dopolnilom vrniti določilo, da bo državni proračun zagotavljal kritje finančnega primanjkljaja, ki lahko nastane v primeru nezadostnih prihodkov Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) iz prispevkov in drugih virov. Gre za obveznosti, ki zapadejo do konca tekočega koledarskega leta.

Minister Aleš Šabeder in premier Marjan Šarec se ne zavedata posledic. (Foto: STA)

To po ocenah Šabedra zagotavlja minimalno varovalko za stabilno in vzdržno financiranje sistema. Medtem pa iz ministrstva za finance prihajajo resna opozorila, saj je jasno, da si javne finance oziroma državni proračun takega tveganja ne more privoščiti. Njihovi izračuni na podlagi podatkov ZZZS kažejo, da obvezni pavšalni prispevek v višini 32 evrov mesečno s predvideno letno valorizacijo v višini rasti povprečne bruto plače v preteklem letu v letih 2021 in 2022 sicer zadostuje za stroške v obstoječi košarici pravic, ki se z nadomeščanjem dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja ne zmanjšujejo.

Vendar predlog trenutnega dopolnila k 9. členu novele zakona, ki morebitno pokrivanje prenizkih prihodkov v zdravstveni blagajni v prihodnosti dopolnjuje s proračunskim financiranjem v neznani višini, z javnofinančnega vidika, torej vidika ustavne fiskalne skladnosti oz. srednjeročne vzdržnosti, ni sprejemljiv, so v izjavi navedli Bertoncelj in državni sekretarji. Besedilo vloženega dopolnila namreč po njihovih ocenah lahko pomeni po višini in časovno neomejeno obveznost iz državnega proračuna. Kot navajajo, lahko ministrstvo za finance podpre samo jasno opredeljen javnofinančno vzdržen predlog “do največ 10 milijonov evrov na leto iz državnega proračuna”, ne more pa izdajati bianco menic. Že v četrtkovi izjavi za STA so predlagali, da se namesto predlaganega dopolnila LMŠ uporabi dikcijo, kot jo ZZZS predlaga v “podrejenem dopolnilu”. Torej, da bo državni proračun zagotavljal kritje finančnega primanjkljaja, ki naj bi nastal zaradi prehoda v novo ureditev plačevanja prispevka, vendar največ do višine 10 milijonov evrov v letu 2021.

Šarec brezbrižno do resnih opozoril finančne stroke
Premier Marjan Šarec je danes v izjavi pred zaslišanjem na komisiji za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb poudaril, da je pomembno to, da sta glede rešitev usklajena z ministrom za zdravje Šabedrom, “če pa kakšni državni sekretarji po kakšnih ministrstvih sporočajo druge odločitve ali mnenja, je njihov problem“, je dejal. Kot je povedal, je minister za finance podal opozorila, kar pa po besedah Šarca še ne pomeni, da bodo zaradi tega prenehali z aktivnostmi za sprejem novele zakona.

DZ RS bo o noveli zakona odločal v sredo pri čemer so v vladajoči koaliciji pri tem neenotni. V poslanski skupini LMŠ so za STA navedli, da je zakon z dopolnili, ki so jih vložili in sledijo ZZZS, izvajalcu zakona, javnofinančno vzdržen in v praksi izvedljiv. Proračunska varovalka pa pravzaprav “ne bi bila potrebna, razen v primeru izrednih razmer, ko je od države tudi pričakovati, da bo poskrbela za zdravje ljudi”. “To je tudi razlog, zaradi katerega smo v poslanski skupini LMŠ vložili proračunsko varovalko, za katero stojimo – kdo bo poskrbel za ljudi v kriznih časih, če ne država, ki temelji na solidarnosti,” so navedli.

Vlada razpada hitreje od napovedi
A za zdaj ni povsem znan uspeh dopolnila. V SMC so danes za STA navedli, da bo vodja poslanske skupine Igor Zorčič v ponedeljek ministroma za zdravje in za finance zastavil poslansko vprašanje, poleg tega pa so danes ministroma poslali prošnjo za srečanje. Na podlagi tega sestanka se bodo odločili o glasovanju.

Za SAB je pomembno, da je ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja finančno vzdržna. Kot so navedli za STA, bodo podprli dopolnila, ki ne ogrožajo zdravstvenega sistema in javnih financ. “Če je to proračunska varovalka z zgornjo mejo v višini 10 milijonov evrov in za njo stoji minister za finance, smo jo v poslanski skupini SAB pripravljeni podpreti,” so pojasnili.

DeSUS predloga novele že v dosedanjem postopku ni podprla, saj želijo počakati na Šabedrov predlog zakona, vključujoč dolgotrajno oskrbo.

V SD se danes glede finančne varovalke niso izrekali, so pa sami ponovno z dopolnilom predlagali uvedbo solidarnostne lestvice plačevanja prispevka. Bodo pa to javnofinančno norost seveda podprli v ekstremistični Levici.

Predsednik SDS Janez Janša pa je na Twitterju ob fotografiji stališča ministrstva za finance gleda nesprejemljivosti dopolnila LMŠ zapisal, da “politično truplo vlade brez vodstva razpada hitreje od napovedi in ob tem skuša narediti čim več škode, prednjači pa LMŠ“, in ministrstvu čestital za pogum.

Noveli zakona niso naklonjeni niti v NSi in SNS.

Metod Berlec

Sorodno

Zadnji prispevki

Vaterpolisti Triglava dosegli največji klubski uspeh slovenskega vaterpola

Vaterpolisti Triglava iz Kranja so v evropskem pokalu zasedli...