Izjemna gospodarska rast, ki jo je začrtala vlada Janeza Janše, dodatno okrepljena s trošenjem, do katerega je prišlo po sprostitvi epidemičnih ukrepov, kaže izjemne finančne učinke. Projekcije kažejo, da se bo v državni proračun steklo za kar milijardo evrov več od načrtovanega. Ne glede na to in ne glede na napovedano zvišanje davkov, pa vlada Roberta Goloba načrtuje dodatne zadolžitve v višini 600 milijonov evrov.
Država beleži povečane prihodke z naslova davka na dodano vrednost, davka od dohodkov pravnih oseb, dohodnine, nedavčnih prihodkov in s strani Evropske unije. Po drugi strani so se zmanjšali odhodki, med drugim tudi socialni transferji brezposelnim, saj Slovenija še vedno beleži zgodovinsko visoko zaposlenost delovne populacije. Povečani prihodki so pod črto v državno blagajno prinesli za milijardo več. Iz načrtovanih 11,5 milijarde evrov na 12,5 milijarde.
V prvih osmih mesecih leta se je v državno blagajno steklo nekaj manj kot sedem milijard evrov z naslova davkov, kar je 17,5 odstotka več kot pred letom dni. Največje povečanje beležimo pri prihodkih iz naslova davka na dohodek pravnih oseb. Zabeležilo se je povečanje za kar 46 odstotkov, prilivi iz davka na dodano vrednost pa so se povečali za 20,3 odstotka. Prihodki od dohodnine so se povečali za 0,6 odstotka.
Kljub povečanim prihodkom dodatna zadolžitev
Z rebalansom se bodo odhodki povečali za dodatnih 600 milijonov evrov na 14,6 milijarde evrov. Minister za finance Klemen Boštjančič povečanje sicer opravičuje z napovedanimi dodatnimi obveznostmi, ki jih bo vlada morala sprejeti v prihodnosti zaradi blaženja posledic draginje. Prav tako je napovedal novo zadolževanje. Predsednik vlade je denimo na novinarski konferenci ob sestanku na GZS napovedal velik paket pomoči, ki bo namenjen gospodarstvu zaradi izrednega povečanja cen energentov. Celoten paket bi lahko bil težak tudi do milijarde evrov.
Po napovedih ministra noben od proračunskih porabnikov ne bo prejel manj, kot je bilo zastavljeno še s prejšnjo verzijo proračuna.
Andrej Žitnik