Urad vlade za narodnosti je objavil predlog novele zakona o romski skupnosti. Novela, za razliko od županske zakonodajne pobude, v ničemer ne rešuje “romske problematike”, pač pa predvideva 25 novih zaposlitev za koordinatorje romske skupnosti. Njihove plače bodo davkoplačevalce stale milijon evrov na leto.
Uvedba novih zaposlitev oz. “instituta občinskega koordinatorja” je primaren cilj zakona. Naloga koordinatorjev bo izboljšati položaj romske skupnosti ter ustvarjati nove povezave med lokalnimi skupnostmi in državno ravnijo. Njihova naloga bo izboljšati komunikacijo, izmenjavo mnenj in dobrih praks.
Koordinatorje bi uvedli v 25 občinah, kjer so evidentirana romska naselja. Teh 25 koordinatorjev se bo nato po noveli povezovalo v “svet koordinatorjev”, ki bi ga vodil državni organ, pristojen za narodnosti. Plače koordinatorjev bodo bremenile državni proračun, poroča STA.
“Ker svet romske skupnosti ne opravlja svoje funkcije, je treba storiti korak v smeri vzpostavitve koordinacije med lokalnim in državnim nivojem,” pojasnjujejo na uradu za narodnosti.
Novela zakona se loteva tudi sestave Sveta romske skupnosti. Ta je bil doslej sestavljen iz 21 članov, od katerih je bilo 14 predstavnikov Zveze Romov Slovenije in 7 predstavnikov romskih skupnosti v svetih samoupravnih lokalnih skupnosti. Po noveli bi svet sestavljali vsi predstavniki romskih skupnosti v svetih samoupravnih lokalnih skupnosti. Konstituiral bi se najkasneje tri mesece po rednih lokalnih volitvah. Predsednika sveta bi izvolili člani izmed samega sebe na tajnem glasovanju. Sedež sveta bi se preselil iz Murske Sobote v Ljubljano.
Razpise, povezane z romsko skupnostjo, po veljavnem zakonu izvaja svet romske skupnosti, na podlagi vsakoletne pogodbe z državnim organom, novela zakona pa romskemu organu to pristojnost jemlje in jih prenaša na državni organ.
“Debirokratizacija” za Rome
Novela zakona posega tudi v 121. in 123. člen zakona o urejanju prostora, v primerih ko se postopek občinskega prostorskega načrta začne le za evidentirana romska naselja. Nosilci urejanja prostora in ministrstvo, pristojno za celovito presojo vplivov na okolje, bo moralo v postopku priprave občinskega prostorskega načrta, ki se nanaša le na urejanje evidentiranih romskih naselij, predložiti dokumente, informacije in mnenja najpozneje v 30 dneh, sicer bi se štelo, da mnenja nimajo oz. da podajajo pozitivno mnenje.
Finančni učinki zakona
Zakon bi davkoplačevalce stal 1,14 milijona evrov na leto. Zaposlitev 25 koordinatorjev predstavlja levji delež finančne teže zakona, in sicer dober milijon. Novela zakona predvideva tudi financiranje materialnih stroškov sklicev sej sveta koordinatorjev, sejnin in potnih stroškov v višini 40 tisoč evrov. Dve novi zaposlitvi bi nastali tudi s tem, ko bi Svetu romskih skupnosti odvzeli pristojnost za pripravo razpisov. To nanese 50 tisoč evrov bruto na letni ravni.
Oblast prezrla predloge občin
Novela zakona prihaja v javno razpravo po tem, ko je vlada zavrnila zakonodajno pobudo enajstih občin, za katero je stalo 31500 ljudi. Zakonodajna pobuda se je lotila najbolj perečih problemov v okviru romske problematike, kot je, denimo, neobiskovanje osnovne šole, brezposelnost in pridobivanje vozniških dovoljenj.
Ž. K.