Leto dni od uničujočih poplav se vse bolj bliža. Čeprav je premier Robert Golob obljubljal, da bo obnova trajala par mesecev in kako naj bi bi bili ponudniki zmožni postavitve 100 montažnih hiš na mesec, se marsikdo, ki se je primoran preseliti iz uničenih domovanj, sprašuje, kdaj, kje in s koliko razpoložljivimi sredstvi bo lahko zaživel na novo.
Prve uradne cenitve za odkup uničenih nepremičnin so prišle šele po enajstih mesecih. A kot kaže, vsi s cenitvami niso preveč zadovoljni. V zaselku Struge so nekateri za 24ur zvečer povedali, da je cenitev naravnost sramotna, ker je “ocena za približno pol nižja od pričakovane“. Kot navajajo, se s temi sredstvi novih hiš ne da zgraditi.
Paul Orešnik, prebivalec Strug, ki je pričakoval tržno ceno, je nad cenitvijo razočaran. “Nam niso ocenili po Gursu, nam so zemljišče ocenili na 50 odstotkov tržne cene, ki se je tukaj prodajala takrat. Pa tudi sedaj je še ista cena, da ne bo pomote. Tukaj je bila cena 70 evrov na kvadrat gradbene parcele, nam so konkretno dali 37 evrov,” je pojasnil. Čeprav ni razkril natančnega zneska, ki ga bo prejel od države, je povedal, da ta ne zadostuje za gradnjo. “Parcelo lahko kupimo in hišo spravimo pod streho. Kje pa je potem 3. ,4. gradbena faza za vselitev?” je kritičen.
Ravno tako je s cenitvijo nezadovoljen Božo Robik iz Strug. Slednjega skrbi, ker pristojne službe še dandanes ne vedo, kam točno bi preselili njegovo mizarsko delavnico. “S to odškodnino, ki jo imam za vsa poslopja, bi si lahko zgradili hišo, to bom priznal,” je povedal in dodal, da ne more pristati na to, da bi moral dobesedno prodati avto in si kupiti kolo. “Mi imamo tukaj 500 kvadratov pokritih površin, 3 tisoč kvadratov zemljišč, zato je vse skupaj malo žaljivo,” je pojasnil.
Iz vladne službe, ki je zadolžena za popoplavno obnovo, so sporočili, da so cenitve povsem pravične. Boštjan Šefic je povedal, da naj bi v cenitvah “upoštevali tudi stroške selitve, zunanjo ureditev objektov, dodatek za prisilno selitev”. “Sta bila dva odziva v smeri, da bi želeli še dodatno preveriti določene zadeve, dodatno oceniti še dve parceli. Vsi ostali odzivi pa so pozitivni in ljudje sprejemajo te cenitve,” vztraja Šefic.
Kakorkoli, na prizadetih območjih so enotni, da se popoplavna obnova izvaja prepočasi. Še posebej glede na optimistične obljube s strani vladajočih. O 100 montažnih hišah na mesec namreč še ni ne duha ne sluha. Marko Lukič, direktor podjetja Lumar, je za medij dejal, da sicer verjame, da so bili nameni dobri, a da je “tudi premier Golob trčil ob realnost slovenskega prostora”. Kot je dejal, sicer ves čas opozarjajo, da so upravni postopki v naši državi zelo dolgi. “Tukaj je bilo treba ali bo treba zagotoviti še zemljišča, ustrezne prostorske akte in to seveda ne lajša zadeve. Sicer pa nimamo veliko informacij. Tudi ne vemo, ali se zadeve kako premikajo,” je pojasnil.
Sklepov o rušitvi hiš še ni
V oddaji je spregovoril tudi župan Braslovč Tomaž Žohar, ki je povedal, da se bodo morali na podlagi strokovnih analiz preseliti prebivalci celotnega levega in desnega brega Letuške gmajne. Kot je povedal, se večina (vsaj 95 odstotkov ljudi) s selitvijo strinja, saj si želijo živeti v miru. Kar štirikrat letos se je namreč dogodilo, da so bili na račun vremenskega dogajanja na pragu evakuacije. Po besedah Žoharja krajani še niso prejeli vladnih sklepov o rušitvi hiš. Izrazil je pričakovanje, da bo s strani vlade sprejet sklep o definiranem ogroženem območju in tudi o nadomestnih lokacijah. To bo namreč omogočilo strokovnim službam, da pridejo do pravne podlage “za izdajo sklepov o rušitvi oziroma nadomestitveni gradnji”. Pričakujejo, da se bo to dogodilo v juliju.
Žohar ni bil zmožen natančno povedati, kdaj bo prišlo do začetka gradnje. To bodo namreč vedeli šele, ko bo vlada vendarle izdala sklep. “Takrat bomo tudi mi imeli zakonsko podlago za formalen sprejem podrobnega prostorskega načrta. Osnutek imamo pripravljen, dejansko čakamo ta sklep vlade. Skladno z vsemi zakonskimi roki in glede na izredno velik obseg pričakujem, da bomo podrobni prostorski načrt sprejeli v zimskem času,” je povedal in dodal, da če bodo vsi naredili to, za kar so tudi plačani, bi bile lahko po njegovo parcele za začetek gradnje pripravljene na začetku naslednje jeseni.
Sprememba interventnega zakona za odpravo posledic poplav, ki ga vlada pošilja v državni zbor, naj bi prispevala k hitrejšim postopkom. Podpredsednik vlade in minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Arčon je na tiskovni seji izjavil, da so dali instituciji D. S. U. pooblastilo, da bo “v imenu države urejala in sklepala pogodbe z ljudmi, in kar se tiče samih cenitev in odškodnin”. Tistim, ki bodo želeli nadomestno gradnjo, pa jim bo ta institucija po njegovih besedah zgradila novo bivalno površino.
Ž. N.