Vlada situacije ne obvladuje! V prvih petih mesecih letošnjega leta več kot 4.300 nezakonitih prehodov meje, leva večina pa je zavrnila predlog SDS za zaostritev azilne zakonodaje!

Največ nezakonitih prehodov so obravnavali policisti na območju koprske in novomeške policijske uprave (PU), obe po približno tretjino. Z nekoliko manjšim deležem sledi PU Ljubljana. V zimskih mesecih so policisti obravnavali povprečno nekaj več kot 300 nezakonitih prehodov meje mesečno, ko pa se je vreme izboljšalo, se je število povzpelo na več kot 1.000 na mesec.

Do konca maja je namero vložitve prošnje za mednarodno zaščito izrazilo 1.657 nezakonitih migrantov, med njimi največ državljanov Alžirije. Število se je v primerjavi z enakim obdobjem lani zmanjšalo za skoraj 19 odstotkov.

Ko zaprosijo za azil, pobegnejo
Na policiji ugotavljajo, da migranti, ki izrazijo namero podaje prošnje za mednarodno zaščito, po nastanitvi v azilnih kapacitetah pogosto nadaljujejo pot v svoje dejanske ciljne države. Med njimi je opazno največ državljanov Alžirije in Maroka. V notranjosti države oziroma pri izstopu na zunanji meji so policisti ugotovili 314 kršitev. Šlo je za primere, ko so tujci na notranjih mejah v Slovenijo vstopili brez ustreznih potnih listin ali brez potrebnih dovoljenj. Število se od lanskega enakega obdobja ni spremenilo.

Zaradi neizpolnjevanja pogojev za vstop v Slovenijo oziroma druge države članice EU so na na mejnih prehodih zavrnili 1.890 državljanov tretjih držav, večinoma na meji s Hrvaško. Število zavrnjenih se je povečalo za 8,3 odstotka. Med zavrnjenimi prevladujejo državljani balkanskih držav. Izjema so državljani Afganistana, predvsem zaradi primerov izmikanja mejni kontroli s skrivanjem v prevoznih sredstvih.

Trenutno je v Sloveniji nastanjenih 992 nezakonitih migrantov
Opazno se je povečalo število obravnavanih tujcev zaradi nedovoljenega prebivanja na območju Slovenije ali drugih držav članic EU. V prvih petih mesecih so jih policisti obravnavali 2.377, kar je za 36,9 odstotka več kot v enakem obdobju lani. Pri nedovoljenem prebivanju gre predvsem za prekoračitve dovoljenega časa prebivanja, kar je po ugotovitvah policije značilno predvsem za državljane držav v zahodni balkanski regiji. Opazno je tudi število državljanov Moldavije, kar je posledica vizumske liberalizacije zanje, še ugotavljajo na policiji.

Slovenski policisti so na podlagi mednarodnih sporazumov tujim varnostnim organom vrnili 2.837 tujcev (lani 428), od tega največ na meji s Hrvaško. Na tej meji je bilo največ vrnjenih državljanov Pakistana. Tuji varnostni organi pa so v Slovenijo vrnili 263 oseb, med katerimi je bilo 21 slovenskih državljanov.

Nujno bi bilo potrebno zaostriti azilno zakonodajo! Vladajoči temu nasprotujejo!
Predlog novele zakona o mednarodni zaščiti, s katerim poslanci SDS predlagajo zaostritev azilne zakonodaje, kot kaže, ne bo prestal današnje prve obravnave v DZ. Splošna razprava o predlogu je namreč pokazala, da večina poslancev predlogu nasprotuje, saj menijo, da ni skladen s skupno evropsko azilno politiko. Poslanci SDS z novelo predlagajo zaostritev pogojev za priznanje mednarodne zaščite zaradi zagotavljanja nacionalne varnost ter varnosti ljudi in premoženja. Med drugim predlagajo, da v Sloveniji za mednarodno zaščito ne bi mogli zaprositi tisti, ki bi v državo vstopili prek druge države članice EU ali varne tretje države. Prav tako predlagajo skrajšanje rokov, saj bi morali po predlogu tujci prošnjo za azil vložiti v treh dneh po vstopu v Slovenijo, zaostrili pa bi tudi določbe glede ustavitve postopkov v primerih kaznivih dejanj.

Kot je v imenu predlagateljev dejal poslanec SDS Branko Grims, je skrajni čas, da se azilna zakonodaja uskladi s severnimi sosedi. Po njegovih besedah so namreč v zadnjem obdobju prav vsi bistveno zaostrili zakonodajo s področja mednarodne zaščite, saj je bila v zadnjih letih tako za Slovenijo kot za sosednje države značilna masovna zloraba pravice do azila.

Poleg tega je po njegovih besedah vlada v zadnjem letu naredila dva koraka, ki sta dala “izjemno skrajno napačen signal ilegalnim migrantom, kako so tukaj čez vsi dobrodošli“. Prvi je bil pristop k marakeški deklaraciji, drugi pa umik Turčije s seznama varnih držav. Zato po Grimsovih besedah Slovenija še toliko bolj potrebuje potezo, ki bo dala nasproten signal.

Takšnemu predlogu pa nasprotuje vlada, saj po besedah notranjega ministra Boštjana Poklukarja mednarodno zaščito v Sloveniji določa skupna evropska azilna zakonodaja, katere ključni namen je oblikovanje območja svobode, varnosti in pravic, odprtega za vse, ki jih okoliščine prisilijo k legitimnemu iskanju zaščite. Slovenija je kot država članica EU dolžna spoštovati evropsko zakonodajo na področju mednarodne zaščite, je poudaril.

Tako denimo predlog, da za mednarodno zaščito ne bi mogli zaprositi tisti, ki bi v državo vstopili prek druge države članice EU, nima podlage v zakonodaji EU. Merila in mehanizme, ki določajo državo, pristojno za obravnavanje prošenj za azil, namreč določa dublinska uredba, ki se uporablja neposredno, je pojasnil minister. Direktiva o skupnih postopkih za priznavanje in odvzem mednarodne zaščite pa določa, da se prošnje ne sme zavrniti, ker ni bila vložena v najkrajšem možnem času, je dodal.

Podporo predlogu pa so po drugi strani napovedali v SDS in NSi. Po besedah Žana Mahniča (SDS) bi imela Slovenija s sprejemom novele v rokah škarje in platno, da zapre svojo južno mejo, saj bi vse, ki bi prišli s Hrvaške, striktno vračali nazaj. Država pa bi dala jasen signal, da so dobrodošli vsi tujci, ki pridejo na legalen način in ki potrebujejo pomoč, “niso pa dobrodošli tisti, ki nas prihajajo izigravat”.

Po mnenju Jerneja Vrtovca (NSi) pa je slovenska zakonodaja na področju mednarodne zaščite “zelo širokogrudna”, Slovenija pa ima težave z izkoriščanjem azilnega postopka. Težave sicer niso tako velike, da se jih ne bi dalo rešiti, a rešiti jih je treba, je dodal. Poudaril je, da je treba krizo rešiti na izvoru, saj EU ne more poskrbeti za vse, ki si želijo v Evropo.

Poslanci SNS stališča do predloga danes niso predstavili, niti niso sodelovali v razpravi. Vsekakor bi bilo potrebno azilno zakonodajo zaostriti, saj jo nezakoniti migranti s pomočjo t. i. nevladnih organizacij uspešno zlorabljajo! Do kdaj še?

C. Š.