Plačna reforma javnega sektorja je, kot kaže, povzročila pravcati kaos. Zaradi težav pri njeni implementaciji namreč še danes niso znani prvi finančni učinki reforme, ki je sicer deležna precej kritik, zlasti med tistimi, ki zasedajo manj plačana delovna mesta.
Čeprav se bliža že konec maja, si še vedno ni mogoče ogledati podatkov o januarskih plačah, ki so bile izplačane v februarju, razkrivajo pri Financah in dodajajo, da na ministrstvu za javno upravo, kjer upravljajo s portalom plač javnega sektorja, zaznane pomanjkljivosti pri vnesenih podatkih opredeljujejo kot razlog, zakaj je temu tako.
Zaznali več napak
“Ker so proračunski uporabniki morali zaradi prenove plačnega sistema ustrezno prilagoditi svoje informacijske sisteme in ker smo pri podatkih, ki so vneseni, zaznali pomanjkljivosti, ocenjujemo, da bodo podatki objavljeni v prvem tednu junija,” so sporočili z ministrstva. Z namenom, da ne bi prišlo do napačnih zbirnih podatkov, je po njihovih besedah ponekod potrebna poprava nekakovostnih podatkov in napak. Nekateri zavezanci so pri poročanju “napačno prevedli plače zaposlenih na novo plačno lestvico in napačno upoštevali plačne strope, upoštevali napačne osnovne plače pri premestitvah na nova delovna mesta, upoštevali še stare plačne razrede” itd.
V luči pojasnila s strani ministrstva pri Financah poudarjajo, da je sicer do neke mere mogoče razumeti, da na začetku pride do težav, zlasti ko gre za zavezance, ki zaposlujejo večje število ljudi, a kot pravijo, so bile priprave na samo reformo zadosti dolge in podrobne. Pristojni bi tako lahko poskrbeli za to, da bi bil prehod speljan pravilneje in da bi se tudi informacijske sisteme pripravilo na novosti. Pred plačno reformo je bil sicer zamik objave podatkov o plačah približno dvomesečni.

Marčevski podatki medtem že objavljeni na Sursu
Ker pa je medtem Statistični urad Republike Slovenije (Surs) 22. maja že objavil podatke o povprečnih plačah za pravne osebe za marec, podatki pa so celo prikazani ločeno za zasebni in javni sektor, je največji slovenski medij za poslovno javnost zanimalo, kako je to mogoče, da ob očitnem obstoju podatkov ministrstvo za javno upravo tako močno zamuja. V odgovoru na vprašanje so na ministrstvu zatrdili, da sami objavljajo precej bolj podrobne podatke, zaradi česar njihove objave ni mogoče primerjati s tisto s strani Sursa. Kot pravijo, jim vir za poročanje o plačah predstavlja informacijski sistem ISPAP, medtem ko Sursu po njihovih predvidevanjih vir predstavljajo podatki Finančne uprave RS.
“AJPES zbira podatke o plačah v javnem sektorju prek informacijskega sistema za posredovanje in analizo podatkov o plačah, drugih izplačilih in številu zaposlenih v javnem sektorju – ISPAP,” je navedeno na uradni spletni strani in dodano, da so podatki nato posredovani ministrstvu za javno upravo in tudi Sursu. Pri poročanju v ISPAP sicer obstaja rok – “naslednji delovni dan po izplačilu plač oziroma najkasneje 18. v mesecu”. Do lani je Surs pridobival podatke o plačah pravnih oseb od Ajpesa in iz administrativne zbirke ministrstva za javno upravo. Z lanskim aprilom pa so prešli na uporabo obrazca za obračun davčnega odtegljaja za dohodke REK-O, ki jih Furs zbira iz meseca v mesec, te pa nato posreduje Sursu. S tem je prišlo do razbremenitve, saj se po besedah Martina Bajželja s Sursa podatke sedaj zbira enkrat za več namenov. Ta pa pravi, da je to prispevalo tudi k večji kakovosti razpoložljivih podatkov. Navkljub prehodu pa še vedno uporabljajo tudi ostale podatkovne vire, kot so podatki iz administrativne zbirke ministrstva za javno upravo.
