Ni skrivnost, da je povišanje oskrbnin v domovih za starejše občane ena od neposrednih posledic tega, da je Golobova vlada ukinila zakon o dolgotrajni oskrbi, ki ga je po desetletjih raziskovanj in analiz končno sprejela Janševa vlada. Zdaj želi nova vlada problem, ki ga je sama povzročila, reševati z vašim denarjem.
Predlog zakona o dolgotrajni oskrbi, ki ga je v ponedeljek potrdila vlada, je po besedah ministra za solidarno prihodnost Simona Maljevca največji korak na tem področju v zadnjih 30 letih. Kot se je pohvalil, z njim širijo nabor pravic ter zagotavljajo financiranje, s čimer bo zakon po njegovih navedbah dejansko izvedljiv.
Kaj pa je resnica?
Kot piše spletnicasopis.eu gre še tretji obvezni prispevek, ki bi ga morali vsi plačevati za dolgotrajno oskrbo Zavodu za zdravstveno zavarovanje – prva dva sta prispevek za obvezno in dodatno zdravstveno zavarovanje. Nov, že tretji prispevek ZZZS bi se plačeval v odstotku za delavce, delodajalce in upokojence ter po dva za samozaposlene in kmete. Plačevati bi ga morali od začetka leta 2025. Dodatno obveznost za vse državljane in podjetja so iz vlade pojasnili, da “zakon ureja financiranje na način, da vzpostavlja proračunski vir financiranja DO in prispevno stopnjo v višini enega odstotka za delavce, enega odstotka za delodajalce ter enega odstotka za upokojence iz neto pokojnin”.
Vlada je parlamentu predlagala, da bi ta nov prispevek uvedli po nujnem postopku, da se preprečijo težko popravljive posledice za delovanje države. Razlog za nujni postopek je, ker so rešitve za dolgotrajno oskrbo v vladi pripravili prepozno in jih po običajnem postopku, ki omogoča tehten premislek poslancev, ni več mogoče uzakoniti, je pojasnila vlada. Novosti so pripravili v novem ministrstvu za solidarno prihodnost Simona Maljevca (Levica).
Predlog ni usklajen s socialnimi partnerji
Predlog uvedbe novega prispevka ni usklajen s socialnimi partnerji. Na zadnje srečanje protestno ni bilo predstavnikov delodajalcev. Ker uvajajo nov obvezni prispevek, bo s tem, če bo zakon državni zbor potrdil, onemogočen referendumski postopek, ki o davkih in obveznih dajatvah po ustavi ni dovoljen.
Nova dajatev, ki bi jo morali plačevati vsi, je posledica odločitve, s katero je koalicija zamaknila uveljavitev podobnega zakona, ki ga je uzakonila prejšnja vlada, ki novega prispevka ni uvajal. Da se bo uveljavitev premaknila, je na referendumu potrdila večina volivcev in s tem omogočila vladi, da predlaga nov prispevek za vse.
Romana Tomc: nočejo EU denarja, uvajajo pa nove dajatve
Na Twitterju se je oglasila evropska poslanka Romana Tomc, ki je zapisala: Po izgubljenem letu vlada v državni zbor pošilja slabšo verzijo prejšnjega zakona o dolgotrajani oskrbi. Sprejet bo kar po hitrem postopku?! Nočejo EU denarja, uvajajo pa nove dajatve. Centrom za socialno delo nalagajo še več obveznosti, socialni dialog ignorirajo. Slabo, res slabo.”
Vlada rešuje probleme, ki jih je sama povzročila
Spomnimo, da prejšnji zakon o dolgotrajni oskrbi ni predvideval dodatne obremenitve davkoplačevalcev, ampak je nameraval vire iskati v fiskusu oz. z optimiziranjem javne porabe, kar trenutni zapravljivi vladi, ki trenutno odplačuje dolgove svoji “ulici”, seveda ni v interesu.
Kot je razložil prvak opozicije Janez Janša pred referendumom o zakonu o dolgotrajni oskrbi, je “nov” zakon, ki ga je takrat predstavila nova koalicija, vseboval le eno določilo: da se zakon zamakne iz leta 2023 na leto 2024. Na referendumu so se volivci s tem očitno strinjali, saj so nasedli na laž Golobove koalicije, da se kaj drugega niti ne more narediti, saj denarja ni (prejšnja vlada je večkrat pokazala, da je v proračunu ogromno rezerv). Volivci pa so bili vendarle prevarani, saj jim trenutna vlada ni povedala, da bodo z novi zakonom o dolgotrajni oskrbi premoženjsko oškodovani. Kaj bi se zgodilo, če bi to vedeli vnaprej? Najbrž bi referendumski rezultat bil povsem drugačen.
SDS: Podprli ne bomo nobenega vladnega predloga, ki uvaja nov obvezen prispevek
V SDS ob predlogu vladnega zakona o dolgotrajni oskrbi poudarjajo, da ne bodo podprli nobenega vladnega predloga, ki v časih draginje državljanom nalaga nov obvezen davek oziroma prispevek. Prepričani so, da zakon državljanom nalaga predvsem, da globoko odprejo svoje žepe.
V SDS so ob tem v odzivu zapisali tudi, da bi od vlade pričakovali izvajanje zakona, ki ga je sprejela vlada Janeza Janše in ne bi finančno dodatno obremenjevala državljanov. “V letu dni je ta vlada delavcem že znižala neto plače, zvišala davke, upokojence prikrajšala za izredno uskladitev pokojnin, dodatno obremenila samozaposlene, z novimi ukrepi pa poskuša otežiti delo kmetom,” so še navedli in spomnili tudi na obvezni prispevek na področju zdravstva, ki ga predvideva preoblikovanje dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja.
Andrej Žitnik