“Izvršilni odbor SDS je na današnji seji med drugim oblikoval strokovni svet stranke, ki bo organizacijsko v celoti pokrival vsa področja vladnih resorjev,” je 13. aprila 2004, pred skoraj 20 leti torej, poročala STA. To je bilo v času vlade Antona Ropa, ki se je obnašala kot slon v trgovini s porcelanom, SDS pa je s predlogi svojega strokovnega odbora začela aktivno predstavljati svoj alternativni program.
Pokazalo se je, da je bilo formiranje strokovnega sveta, ki sicer ni stalni organ v sestavi stranke, ga pa vendarle določa njen statut, takrat zelo dobra poteza. V kombinaciji z novoustanovljenim Zborom za republiko, ki je postal tudi povod za izgon zunanjega ministra Dimitrija Rupla iz Ropove vlade, je strokovni svet SDS deloval kot nekakšna vlada v senci oz. alternativna ekipa, ki je razbila stereotip o tem, da je SDS ostra ideološko usmerjena stranka brez konkretnega programa. To se je pokazalo zlasti po razvpiti izjavi Slavoja Žižka, ko je dejal, da mu pet minut dobrega filma pomeni več kot usoda Slovenije. To je bilo sicer kakor Žižkovo javljanje iz New Yorka na prošnjo tedanjega generalnega sekretarja LDS Gregorja Golobiča, vendar pa naj bi šlo za prevaro in za vnaprej pripravljen marketinški posnetek. Žižek je takrat dejal, da bi morebitna oblast desnice pomenila katastrofo in da je Zbor za republiko zloraba civilne družbe.
Lekcija iz leta 2004
Tistega leta so volitve 3. oktobra prinesle novo vlado, prvič pod vodstvom Janeza Janše. Vlada, ki so jo poleg SDS sestavljale še SLS, NSi in DeSUS, je bila potrjena natanko dva meseca po volitvah, njena koalicijska sestava pa je kazala, da je daleč od “skrajne desnice”, pred katero so svarili mediji. Predvsem pa so SDS takoj obesili očitek, da sama ne bi nikoli zmagala na volitvah, če se ne bi do tedaj nepremagljiva LDS začela razkrajati od znotraj. No, to je bila precej drzna trditev, ki pa ni ustrezala resnici, saj je strokovni svet SDS vse od svojega formiranja od aprila dalje javno predstavljal svoje predloge, čeprav si je le s težavo utiral pot skozi medijski monopol.
Med zanimivostmi, ki jih je treba omeniti, je denimo okrogla miza o preskrbi z vodo, ki jo je povezoval tedanji predsednik odbora za okolje, prostor in energijo, pokojni Milan Orožen Adamič. Kot je tedaj dejal, Slovenija ima kvalitetno vodo, vendar se vodni viri krčijo, zato bo v prihodnosti treba izboljšati ravnanje z vodami. No, dandanes bi takšno tribuno potrebovali predvsem zaradi ureditve vodotokov in poplavne varnosti, pa tudi zaradi varstva pitne vode pred vplivom skrajno škandaloznih projektov, kot je Jankovićev “drekovod” C0. Odbor za zdravstvo v SDS, ki ga je tedaj vodil Andrej Bručan, je opozarjal tudi na škodljive čakalne vrste v zdravstvu – da, prav ste prebrali, že takrat. Že junija 2004 pa se je odbor za izobraževanje in šolstvo pri strokovnem svetu SDS zavzel za liberalizacijo šolstva, kar je seveda močno vznemirilo stare gremije, ki so želeli še naprej ohranjati monopol obstoječih univerz. Junija tistega leta je sicer prišlo do ustanovitve Zbora za republiko, ki je zaradi dejstva, da se je v njegovo delovanje takrat (poleg Rupla) vključil tudi filozof Tine Hribar s svojo zahtevo po spoštovanju dostojanstva pobitih leta 1945, privabil veliko število ljudi. Po drugi strani pa se je septembra 2004, tako rekoč zadnji hip, ponesrečeni nastop premierja in predsednika LDS Antona Ropa na partizanskem mitingu v Nadlesku na Notranjskem dobro ujel z gromovniškim vpitjem tedanjega predsednika borčevske zveze Janeza Stanovnika, ki je nato svoj nastop skušal ublažiti z duhovito opazko za Dnevnik, češ da so pri Demokraciji presodili, da je bil njegov govor podoben Hitlerjevemu, ampak vsaj brkov nima takšnih kot Hitler. No, oblastne ideološke orgije, ki so se dogajale tisto jesen, so dejansko kazale pravo nasprotje gospodarsko usmerjenemu programu, ki ga je SDS predstavljala v istem času.
NSi še vedno okleva
Lekcija iz leta 2004 je bila očitno poučna, saj so bile razmere v marsičem podobne sedanjim, čeprav bo marsikdo rekel, da so sedanje razmere še bistveno slabše od tedanjih. Povsem jasna podobnost pa je med tedanjo LDS in sedanjo stranko Gibanje Svoboda, ki pravzaprav nima nobene predzgodovine iz obdobja pred lanskimi volitvami. No, razen tega, da je bil Robert Golob vezni člen, saj je bil nekdaj član LDS in državni sekretar v zadnjih treh vladah pod taktirko te stranke, posebej zadolžen za energetiko. V mandatu 2002−2006 je bil v mestnem svetu MO Nova Gorica mestni svetnik stranke Mavrica (kasneje Kresnica pod vodstvom Aljoše Humarja, ki je leta 2008 preoblikovala v Krščansko-demokratsko stranko in nato izginila s političnega prizorišča), leta 2006 pa se je oblikovala Lista Roberta Goloba (podobno kot v Kamniku Lista Marjana Šarca, ki je postala vsedržavna stranka in je danes del Gibanja Svoboda), očitno najprej z namenom, da Golob kandidira za novogoriškega župana. To se ni zgodilo, je pa zato tri mandate ostal občinski svetnik, vmes pa na državni ravni koketiral z Jankovićevo Pozitivno Slovenijo in kasneje še s SAB. Sedanje kaotično stanje v njegovi vladi pa se je očitno časovno ujelo z zavzemanjem SDS za predčasne volitve, kar bi bila za Slovenijo najboljša možnost. Prav zato je bilo vnovično oblikovanje strokovnega sveta SDS edina logična poteza. Še bolje bi bilo, če bi prišlo do oblikovanja prave vlade v senci v navezi z NSi, a kaj ko je slednja dejansko v hudem precepu, ko si gejevski lobi ob morebitni rekonstrukciji vlade želi vstop NSi v koalicijo. Tako je nedavno presenetljivo “sestopil z oblasti” šef Darsa Valentin Hajdinjak, poslednji mohikanec NSi v državnih strukturah.
Med predsedniki odborov tudi Počivalšek
To seveda ne pomeni, da strokovni svet SDS nima ambicije, da nastopi kot mogoča prihodnja vladna ekipa s programom za naslednje mandatno obdobje, kadarkoli bo že nastopilo. Pogled na seznam predsednikov posameznih odborov – skupno jih je 12, kar je denimo osem manj od sedanjega števila ministrstev v Golobovi vladi – kaže na to, da SDS ni želela teh resorjev zapreti v svoj strankarski mehurček. Med že uveljavljenimi predsedniki odborov, kot so denimo sedanji in nekdanji poslanci v DZ in evropskem parlamentu ter nekdanji ministri (Vinko Gorenak za pravosodje, Andrej Šircelj za finance, Romana Tomc za delo, družino in socialne zadeve, Milan Zver za izobraževanje, znanost in šport, Vasko Simoniti za kulturo, Zvonko Černač za infrastrukturo, Aleš Hojs za notranje zadeve in upravo, Alenka Forte za zdravje), lahko najdemo še nekatere osebnosti, ki sicer ne sodijo v ožji krog stranke, kot so npr. diplomat Tone Kajzer (zunanje zadeve), ki je bil zaradi politične degradacije odpoklican iz Washingtona, Jože Podgoršek (kmetijstvo), ki je po odstopu Aleksandre Pivec pokrival kmetijski resor v prejšnji vladi, Janez Stušek (obramba) je denimo odvetnik in nekdanji direktor Sove, medtem ko je za medije največje (ne)prijetno presenečenje Zdravko Počivalšek, ki vodi odbor za gospodarstvo, čeprav je bil odnos med njim in stranko še leta 2018, ko je SMC še vodil Miro Cerar, bistveno drugačen. Na spletni strani SDS je tako mogoče najti številne programske dokumente preteklih sestav strokovnega sveta SDS, nekatere celo iz leta 2009. Kot pravijo v stranki Konkretno, ki jo je nekdaj vodil Počivalšek (sedaj jo vodi Janez Demšar), njegovo članstvo v strokovnem svetu SDS še ne pomeni vnaprejšnje koalicije med obema strankama. Podgoršek pa je bil sprva član DeSUS in je po izstopu te stranke iz koalicije ostal na položaju, zato mu je članstvo menda prenehalo, na volitvah leta 2022 pa je kandidiral na listi NSi, a brez uspeha. Letos avgusta je postal predsednik Foruma SDS za kmetijstvo in razvoj podeželja.
Recept za zmago
Mnogi poudarki strokovnega sveta SDS pa bodo ostali zelo podobni kot doslej: davčna razbremenitev države in državljanov, gospodarski razvoj, večji poudarek Slovencem iz zamejstva in iz sveta, vitka država in človeku prijazna javna uprava z manj birokracije kot doslej, regionalizacija, prometna politika, ki bo spodbujala npr. graditev tretje razvojne osi, itd. V sedanjem času pa bo potrebna predvsem učinkovita prenova po katastrofalnih poplavah in ureditev problema migracij, saj je politika sedanje vlade na tem področju izrazito škodljiva za Slovenijo. Zelo verjetno pa lahko pričakujemo, da bo SDS pozvala k zbiranju predlogov ljudi, preden bo predstavila svoj dokončni program za naslednje mandatno obdobje. To pa je tudi recept za zmago na prihodnjih volitvah, ki verjetno ne bodo šele leta 2026.
Kaj je strokovni svet in kakšne so njegove naloge
Strokovni svet je statutarno delovno telo SDS, ki preučuje strokovna vprašanja, akte, predloge zakonov, novel in drugih dokumentov, ki jih sprejemajo posamezna ministrstva, vlada in parlament. Strokovni svet oblikuje stališča, daje pobude, predloge in mnenja izvršilnemu odboru, poslanski skupini SDS in drugim državnim funkcionarjem iz vrst SDS. Strokovni svet SDS v ožji sestavi sestavljajo predsedniki odborov. Vodi ga predsednik SDS. Predsednike odborov, njihove namestnike in poslance, zadolžene za posamezne odbore, imenuje izvršilni odbor SDS.
Odbori strokovnega sveta pokrivajo delovna področja ministrstev. Predsednik odbora strokovnega sveta organizira delo in imenuje druge člane odbora. Člani odbora po funkciji so predsedniki komisij odbora, poslanci DZ, strokovni sodelavci PS SDS in drugi posamezniki na predlog predsednika odbora. Komisije strokovnega sveta so delovna telesa odbora in pokrivajo področja dela posameznega direktorata in/ali službe v sestavi ministrstev. Oblikujejo se po konstituiranju odbora. Predsednika posamezne komisije imenuje predsednik odbora. Odbori in komisije se sestajajo v skladu s poslovnikom o delu strokovnega sveta oz. po potrebi.
Člani strokovnega sveta so lahko osebe, ki po svoji strokovnosti prispevajo h kvaliteti dela SDS. Članstvo v strokovnem svetu SDS ni vezano na članstvo v SDS. Posameznik, ki želi delovati v strokovnem svetu SDS, izbere področje dela (odbor) in se opredeli za sodelovanje v eni komisiji izbranega odbora. Komisije so odprte za vse, ki izrazijo interes in imajo primerno izobrazbo.
Prošnjo za sodelovanje s priloženim življenjepisom lahko posredujete na e-naslov [email protected]. Aktivnosti strokovnega sveta SDS v zdajšnjem mandatu bodo temeljile na političnem programu, ki je bil sprejet na zadnjem kongresu SDS, na akcijskem programu Evropske ljudske stranke za obdobje 2014−2019, ki je bil sprejet na kongresu v Dublinu in v tesnem sodelovanju s poslansko skupino SDS. Na konstitutivni seji so se člani strokovnega sveta dogovorili o načinu dela za mandat do prihodnjih državnozborskih volitev.
Za predsednike posameznih odborov strokovnega sveta SDS je izvršilni odbor izbral posameznike, ki lahko glede na svoje strokovne reference pripomorejo k iskanju alternativ in novih priložnosti za stranko in kasneje tudi za Slovenijo, če bo stranki z njenim programom znova uspelo prepričati slovenske volivce.
Gašper Blažič