Slovenija je pod Golobovo vlado nazadovala na vseh področjih, številke ne lažejo, zlasti ne pri gospodarstvu. Gospodarstveniki so večkrat opozorili na to, vendar aktualna vlada zanje nima posluha. Enako ni imela posluha pri pogajanjih na Ekonomsko-socialnem svetu, katerega namen je diskurz o pomembnih vprašanjih o ekonomski politiki, zato je delodajalska stran odstopila, vlada pa še naprej namerava peljati slovensko gospodarstvo v propad.
Potem ko je delodajalska stran danes z vlado in sindikati prekinila pogajanja na Ekonomsko-socialnem svetu, so se odzvali vladni predstavniki, češ, da jih razlogi za izstop ne prepričajo in jih razumejo kot del strategije za preprečevanje sprejetja nekaterih zakonov. Golobova vlada je našla nov izgovor, da pri svojem ravnanju ne upošteva nikogar, čeprav je bil ESS ustanovljen ravno zato, da obravnava vprašanja in ukrepe, povezane z ekonomsko in socialno politiko, in druga vprašanja, ki se nanašajo na posebna področja dogovarjanja partnerjev.
Reprezentativne delodajalske organizacije, članice ESS, smo na ministre in poslance DZ naslovile svoje predloge in pripombe na Predlog zakona o dolgotrajni oskrbi, ki ga je Vlada RS posredovala v nadaljnjo parlamentarno proceduro brez soglasja socialnih partnerjev. Predlog namreč prinaša dodatne obremenitve za slovensko gospodarstvo, kar bi zmanjšalo njegovo konkurenčnost in posledično ogrozilo delovna mesta. To pa je bilo preveč za aktualno vlado, ki se je (znova) odločila, da za razumne predloge, ki bi pomagale rešiti to, kar se še da od gospodarstva, ignorira.
“Brez posvetovanja je bila sprejeta novela zakona o dohodnini, obravnavali nismo pravilnika o poklicnih boleznih, še vedno ni napovedanih ukrepov za izboljšanje položaja gospodarstva glede čezmejnega izvajanja storitev,” je sporočil predsednik Združenja delodajalcev Slovenije Marjan Trobiš na tiskovni konferenci. Potem ko so delodajalci dlje časa kritično opozarjali, da Golobova vlada povsem ignorira pravila Ekonomsko-socialnega sveta (ESS), je delodajalska stran izstopila.
Podoben odziv pa je prišel tudi iz kabineta predsednika vlade Roberta Goloba, kjer so tudi po izstopu delodajalske strani prepričani, da vlada spoštuje socialni dialog in se zaveda pomembnosti delovanja ESS pri sprejemanju ukrepov, povezanih z ekonomsko in socialno politiko v Sloveniji. V kabinetu predsednika vlade so spomnili tudi na skromne pakete pomoči, ki jih je prejelo gospodarstvo za lažje spopadanje z energetsko krizo skupaj s spodbudami za povečevanje konkurenčnosti slovenskega gospodarstva. Spomnimo na besede pretiravanja ministra za gospodarstvo Matjaža Hana, ki je ob napovedi »pomoči« dejal, da je sprejeti paket pomoči eden izmed najobsežnejših v zgodovini Slovenije, zajete so vse gospodarske panoge ter vse velikosti podjetij, od malih do srednje velikih in velikih. Za primerjavo: celotna vrednost Golobove pomoči gospodarstvu približno ustreza vrednosti enega PKP paketa, ki ga je sprejela vlada Janeza Janše. Teh paketov pa je bilo deset. Toliko o »velikodušni pomoči gospodarstvu« s strani Golobove vlade.
Na to so se odzvali tudi vladni predstavniki, ki bi morali njihov odstop razumeti kot rdeči alarm, da nekaj ni v redu, ampak ne, minister za delo Luka Mesec je po poročanju N1 dejal, da je to “taktična poteza, s katero delodajalci želijo zaostriti razmere, da bi se določene stvari ustavilo”. Golobova vlada že od vsega začetka ukrepa »na lastno pest« in vsi smo videli, kam to pelje. Kot primer lahko samo izpostavimo že enormno nazadovanje slovenskega gospodarstva, o katerem gospodarstveniki stalno opozarjajo. Še nedavno smo poročali, da je Slovenija na svetovni lestvici konkurenčnosti nazadovala. Med 64 državami smo se uvrstila na neslavno 42. mesto, od lani smo padli kar za štiri mesta. Nazadovali smo na vseh štirih področjih, ki jih obravnava raziskava. Na tako nizkem mestu pa smo pristali zaradi poslovne in vladne neučinkovitosti, kamor spada tudi visoka obdavčitev dela vključno s socialnimi prispevki.
Razlog za skrb nad izstopom delodajalske strani pa vidijo na ministrstvu za finance, ki še vedno upa, da se bo v prihodnosti »z dialogom« le prišlo do rešitev. Koliko bo premier upošteval ministre, pa lahko sklepamo po vseh doslejšnjih razpletov dogodkov. Tako je odšla notranja ministrica Tatjana Bobnar, tako je odšel minister za zdravje Danijel Bešič Loredan. Kdor se “ne strinja, odide” ali pa je “blokiran” (na socialnih omrežjih).
Delodajalska stran je namreč predlagala, naj pogoje obveznega zavarovanja za dolgotrajno oskrbo, osnovo za plačilo prispevkov in prispevno stopnjo, način obračuna in plačevanja prispevkov ter zavezance, določi poseben zakon. Ob tem morajo imeti socialni partnerji dovolj časa za njegovo pripravo, kajti ob pripravi zdajšnjega predloga zakona do pravih pogajanj med socialnimi partnerji sploh ni prišlo. Poseben zakon za financiranje dolgotrajne oskrbe bi se moral pripravljati kot del celovite obravnave skupaj z zdravstveno in pokojninsko reformo, reformo trga dela ter predvsem z davčno reformo. Ob tem ne smemo pozabiti, da je ob nastopu svoje funkcije premier dr. Robert Golob napovedal, da se bo zavzemal za to, da se bodo, tudi upoštevajoč opozorila OECD in nekaterih drugih evropskih institucij, stroški dela v Sloveniji znižali. Tak predlog je torej v nasprotju z obljubami Vlade RS o razbremenitvi stroškov dela. Po njihovem prepričanju je še velike rezerve za financiranje dolgotrajne oskrbe, med drugim iz državnega proračuna in posameznih blagajn iz naslova socialnih zavarovanj, ampak to ni v interesu aktualne vlade.
Ana Horvat