Čeprav so se cene fosilnih goriv od začetka vojne v Ukrajini vrnile na predvojno raven, se cene goriv v Sloveniji počasi, a vztrajno višajo. Razlog? Vlada viša trošarine, prav tako so v izračunu cene goriv že nekaj časa zopet tudi t. i. “ekološke” stranke.
Opolnoči so se od cene bencina, dizelskega goriva in kurilnega olja izven avtocest in hitrih cest zvišale. Liter bencina bo po novem stal 1,444 evra, za liter dizelskega goriva bodo morali vozniki odšteti 1,481 evra, liter kurilnega olja pa bo po novem stal 1,060 evra. Vlada je zvišala trošarine na vsa tri goriva in ponovno uvedla prispevek za OVE za bencin.
Trošarina za neosvinčeni bencin se je iz 0,41159 evra na liter zvišala na 0,43025 evra na liter, za plinsko olje za pogon (dizel) z 0,44322 evra na liter na 0,45513 evra na liter in za plinsko olje za ogrevanje (KOEL) z 0,13297 evra na liter na 0,14739 evra na liter.
Vlada se brani, da se cene trošarin višajo zaradi “javnofinančne vzdržnosti in da si prizadevajo za postopno normalizacijo prilivov v državni proračun”.
Medtem ko so se goriva od 9. maja 2023 do danes postopoma dražila, cene nafte na svetovnih trgih stagnirajo ali pa padajo.
Kot vidimo, so se cene bencina dvignile za 5,4 centa v dveh mesecih, cene dizla pa za kar 6 centov, oboje v manjših nezaznavnih korakih, ki pa so bili izključno posledica višjih trošarin. Kratkoročno so se cene na svetovnih trgih zaradi napovedi Savdske Arabije in Rusije, da bosta državi načrpali manj sodčkov nafte, dvignile, s čimer so stabilizirali padajočo ceno surove nafte brent zaradi strahu pred inflacijo na ravni okrog 70 ameriških dolarjev, saj je svetovna ekonomija še vedno v strahu pred pretečo finančno in ekonomsko krizo, ki bi se lahko razvila celo v trajno stagflacijo (inflacijo in recesijo hkrati). Za primerjavo: po začetku ruske invazije na Ukrajino je cena surove nafte spomladi leta 2022 za kratek čas dosegla 140 dolarjev na sodček.
Slovenska država je to obdobje relativnega miru na trgu fosilnih goriv, namesto da bi poskrbela za državljane in olajšala inflacijske pritiske (kot recimo Hrvaška), poskrbela za polnjenje državnega proračuna. Spomnimo, da cene fosilnih goriv ne vplivajo na inflacijo le neposredno, ampak tudi posredno, saj so vse storitve v tržni ekonomiji povezane s cenami goriva. Tako država zaradi tega, ker ni pripravljena optimizirati lastne porabe – čepra jo fiskalni svet za nameček vsako četrtletje opozarja, da je pretirana. Država tako na plečih državljanov celi rane prekomernega zapravljanja javnega denarja.
Nerazumljiva politika obdavčevanja dizelskega goriva
Hkrati pa je zaradi davkov na dizel ta dražji od bencina, čeprav se je vlada zavezala okoljevarstvenim ciljem, ki ciljajo predvsem na zmanjšanje izpustov ogljikovega dioksida v okolje. Dizelski motorji namreč v primerjavi z enakovrednim bencinskim motorjem iste prostornine in generacije v okolje izpustijo 20 do 25 odstotkov manj Co2. Na Hrvaškem jim je to jasno. Tam bodo od od torka prav tako veljale nove cene pogonskih goriv, tako bencin kot dizel se bosta podražila za štiri cente, a bo dizel še vedno 10 centov cenejši od bencina (1,44 evra za bencin in 1,34 evra za liter dizla). Podobno davčno politiko je sprejela tudi avstrijska vlada. Višje obdavčitve dizla so v EU bile trend konec prejšnjega desetletja zaradi afere dieselgate, ko so ameriški preiskovalci ugotovili, da Volkswagnova vozila izpuščajo več škodljivih plinov, kot je bilo napisano v specifikacijah. Medtem je tehnologija napredovala – dizli porabijo manj goriva, so bolj trajni, težave s trdimi delci je rešila nova generacija filtrov trdih delcev, hkrati pa izpuščajo manj CO2. Politika slovenske vlade pa je na žalost obtičala v letu 2015.
Andrej Žitnik