Kot vse kaže, bo po dolgih diplomatskih pogovorih in pogajanjih ter stalnem zavračanju te možnosti Kijev končno oskrbljen tudi z modernimi ameriškimi lovci tipa F-16. Ukrajinci namreč še vedno verjamejo, da bi bili slednji lahko odločilni dejavnik v vojni, medtem ko jim na bojišču mine še vedno povzročajo preglavice.
V Ukrajini se nadaljujejo dronski in raketni napadi ruskih sil na različne tarče po ukrajinskih mestih. Med zadnjimi je hujše uničenje doživelo mesto Černigov, kjer so ruske rakete med drugim uničile lokalno gledališče. V napadu je umrlo sedem ljudi, med njimi šestletna deklica. Sto štiriinštirideset ljudi je bilo ranjenih. Stanje na bojišču pa medtem ostaja stabilno, saj po desetih tednih od začetka ukrajinske protiofenzive domačim silam ni uspelo doseči niti približno podobnih premikov kot v lanski jesenski prvi protiofenzivi, ko so Ukrajinci v okolici Harkova osvobodili približno 12 tisoč kvadratnih kilometrov in naredili ogromne premike proti jugu. Osvobodili so tudi strateško pomemben Herson, ki predstavlja pot do priključenega Krima. Njihovi uspehi pa so bili tudi del razloga, da smo bili v zadnjem letu priča zahodnim okrepitvam z modernim orožjem, saj so v Kijevu menili, da bi lahko s primerno podporo dosegli svoj cilj, to je osvobodili celotno ukrajinsko ozemlje, ki je trenutno pod rusko okupacijo. A kot se je za zdaj izkazalo, vsi tanki, rakete dolgega dosega in druge zahodne “igračke” niso bili dovolj za izvedbo konkretne protiofenzive, saj se je Rusom čez zimo uspelo dobro zasidrati na svojih položajih za bojno črto.
Ukrajina je namreč postala najbolj minirana država na svetu, kar povzroča ogromne izgube v ukrajinskih inženirskih enotah, ki so tako po opremi kot kadrovsko podhranjene. Obrambni minister Oleksij Reznikov je zato pozval države, ki ne želijo pošiljati orožja, naj jim pošljejo opremo za čiščenje polj in omogočijo urjenje vojakov na tem območju. “Ruska minska polja so resna ovira za naše vojake, vendar ne nepremagljiva. Imamo izurjene žičničarje in sodobno opremo, ki pa je za več sto kilometrov dolgo fronto na vzhodu in jugu Ukrajine vsekakor nezadostna,” je še dejal Reznikov.
Prihajajo pa letala …
Ukrajinski predsednik Zelenski je za nastali položaj do neke mere okrivil tudi svoje zaveznike, češ da je dolgotrajno diplomatsko prerekanje okoli dostave različnih oborožitvenih okrepitev omogočilo kremeljskih silam, da so postavile te ogromne minske bazene, kjer je ponekod tudi po pet min na kvadratni meter. Argumentacija proti dostavi sleherne vrste modernega orožja, ki je bila na ukrajinskem seznamu želja, bodisi tanki, rakete dolgega dosega ali pa moderni lovci, kot je ameriški F16, je bila enaka, in sicer, da si ne želijo zaostrovati odnosov z Moskvo, saj bi to lahko predsednik Putin videl kot provokacijo in napoved vojne Zahoda proti Rusiji. No, kljub strahu pred jezo Moskve bodo, kot vse kaže, v Kijev končno prispeli tudi lovci, ki so bili vse od začetka ruske invazije brezpogojno odvzeti z mize. Bela hiša je namreč dala Danski in Nizozemski zeleno luč, da svoje lovce pošljeta v Ukrajino, a seveda ne, dokler ukrajinski piloti ne končajo urjenja. Zato je najbolj optimističen rok dostave prvih osmih letal iz Danske okoli novega leta, saj urjenje za ta letala traja vsaj šest mesecev.
Rusi znova v Iranu
No, okrepitev pa niso deležni samo v Kijevu, temveč tem stremijo tudi v Kremlju. Moskvo namreč že vse od začetka vojne iz Teherana oskrbujejo z brezpilotnimi droni, ki bombardirajo ukrajinska mesta, čeprav iranske oblasti vztrajno trdijo, da ni tako. A neizpodbitno dejstvo je, da Iran in Rusija skozi svojo gospodarsko izolacijo s strani Zahoda postajata vse večji zaveznici na vseh področjih, predvsem pa na vojaškem. Po očitnem sodelovanju na področju zračnega bojevanja pa si želijo skupnega napredka tudi v pehoti. V Moskvo je namreč prispela iranska vojaška delegacija, ki jo vodi brigadni general Kiumars Haydari, poveljnik iranskih kopenskih sil. Kot so objavili ruski mediji, je cilj obiska govoriti o “vprašanjih vojaškega sodelovanja in interakcije, namenjenih izvajanju projektov, ki naj bi izboljšali bojno pripravljenost oboroženih sil obeh držav“.
Američani morajo zapustiti Belorusijo, medtem ko je Prigožin že v Afriki
V sklopu rusko-ukrajinske vojne pa se lovke konflikta širijo tudi v druge države. V ponedeljek so namreč ameriške oblasti pozvale vse svoje državljane v Belorusiji, naj jo pri priči zapustijo, medtem ko drugim odsvetujejo njen obisk. Poziv prihaja v času, ko se vse bolj zaostrujejo odnosi med Lukašenkovim beloruskim režimom in sosednjimi baltskimi državami ter Poljsko. Litva, Latvija in Poljska so namreč začele zapirati mejne prehode s tesno rusko zaveznico, saj so se trenja med državami po junijski nastanitvi plačanske skupine Wagner v Belorusiji začele stopnjevati.
Lukašenko je namreč dejal, naj bi številni pripadniki želeli opravljati “ekskurzije” na Poljskem. Mnogi plačanci pa so tudi zapustili Belorusijo in bili odposlani na druge interesne lokacije. Njihov poveljnik Prigožin je bil na videoposnetku, ki kroži po internetu, opažen v Afriki, ki skozi vojaške puče v zadnjih letih postaja nova šahovnica velesil. Prigožin sporoča, da je po njegovem neuspelem vojaškem udaru na Moskvo vse v najlepšem redu in da skozi “opazovalne in iskalne operacije dela Rusijo vse večjo na vseh kontinentih” ter da bo Afriko še bolj osvobodil, s tem ko ji bo prinesel “pravičnost in srečo za vsa afriška ljudstva“. Skupina Wagner je sicer obtožena številnih vojnih zločinov v Afriki, med drugim naj bi bili odgovorni za usmrtitev več ducatov ljudi v Maliju.
Arian Sajovic