Vojna v energetiki in zloraba NPU

Datum:

Obračun med vlado in Agencijo za energijo se je znašel v tokratni Tarči. Po mnenju pravnika dr. Rajka Pirnata, ki je napisal pravno mnenje glede neodvisnosti agencije, ko so se začeli vladni pritiski, je šla vlada odločno predaleč. “Zdaj mi je seveda jasno, da je vlada ves čas vedela in razumela, samo ni hotela tega spoštovati,” je povedal glede začetnega mnenja, da vlada morebiti ne razume vseh dimenzij neodvisnosti agencije. “Gotovo je v Agenciji za energijo in Agenciji EU za sodelovanje energetskih regulatorjev več strokovnjakov kot v parlamentu in vladajoči koaliciji,” je ta med drugim tudi izpostavil. 

Potem ko je premier pred božičem pozval svet agencije, da naj zaradi ugotovljenih pomanjkljivosti odstopi s svoje funkcije, se je najprej za odstop odločil Mitja Breznik, sicer član poslovodstva državnega inženirja DRI, v podjetju, ki ga država obvladuje preko SDH, nato pa zavarovalničar Sandi Šterpin. Ob tem pa je okoljsko ministrstvo po navedbah RTVS priznalo, da je bilo v stiku z enim od neodvisnih svetnikov, preden je prišlo do odstopa.

Prejel nenaden klic ravno sredi vojne
Borut Bratina, Janez Kopač in predsednik sveta Franc Žlahtič v svetu še naprej ostajajo. Žlahtič, ki je povedal, da je vlada ves čas vedela, kaj se pripravlja, nekateri pa so celo sodelovali v tem procesu, je v prejšnjem tednu zaradi deset let stare zadeve TEŠ 6 prejel klic preiskovalke na NPU. Slednji je bil namreč v času, ko se je odločalo o investiciji v TEŠ, član nadzornega sveta Holdinga Slovenske elektrarne. “Res je, dobil sem poziv. Najprej telefonski poziv, pa SMS, potem pozneje tudi pismo NPU-ja; na zaslišanje, pogovor. Vsekakor sem bil izjemno presenečen in v takem stanju, kot si, dejansko razmišljaš, da to ni naključje,” je ta povedal za ustvarjalce Tarče. Časovna umeščenost, ravno ko poteka omrežninski spor, se zdi marsikomu nedvomno zanimiva. Pri čemer pa članice vodilnega Gibanja Svoboda Mojce Kert, ki je z Žlahtičem sedela v nadzornem svetu HSE-ja, preiskovalci sploh niso kontaktirali. V oddaji Tarča je sicer celo poslanec stranke SD Damijan Bezjak Zrim na vprašanje, ali meni, da gre za naključje v zvezi s sklicem, ki ga je prejel Žlahtič, odgovoril: “Težko verjamem v naključje, da se nekdo spomni po 10-ih letih potrkati na tvoja vrata!”

Foto: posnetek zaslona RTVS

Medtem ko se pojavlja vprašanje glede politične instrumentaliziranosti NPU, so spomnili, da namigovanja v zvezi s tem niso od včeraj. Neposredno komunikacijo med predsednikom vlade in direktorjem NPU-ja Darkom Muženičem je namreč že nekdanja notranja ministrica Tatjana Bobnar označila kot problematično. Zahtevo, da se na čelo NPU-ja vrne Muženič, je po navedbah nekdanjega generalnega direktorja policije Boštjana Lindava jasno izrazil premier. Kot so še omenili v oddaji, je celo nekdanja Golobova desna roka Vesna Vuković leta 2023 obiskala prostore NPU. Tedaj so navedli, da je bilo temu tako, ker je prišla na NPU osebno podat ovadbo.

Kot je pojasnil Žlahtič, je bil lani deležen “nespodobnih političnih pobud”, saj ga je kontaktirala sekretarka ministrstva za okolje Tina Seršen, ki je na račun bližajočih se evropskih volitev prosila za zamik novega sistema obračunavanja omrežnine. Seršenova sicer v svoj zagovor trdi, da naj bi bila narobe razumljena. S strani ministra Kumra pa je bil deležen tudi vabila na sestanek neformalne narave, ki pa ga je na račun občutljivosti svoje funkcije zavrnil.

Poslanec Gibanja Svoboda Miroslav Gregorič je na očitke okrog vladnega postopanja v zvezi z omrežnino, ko so najprej sistem podpirali, nato pa šli v poseganje v neodvisnost agencije, dejal, da je ta omrežnina, ta akt, popolnoma konfuzen. V njem so po njegovih besedah parametri, s katerimi operirajo, ki nimajo nobene logike, ki se jih ne da razložiti. Čeprav je Žlahtič pojasnil, da je bila vlada o vsem prej obveščena in je del le-te celo sodeloval pri tem, pa je Gregorič vztrajal, da je vlada zaupala agenciji, ki ima 55 zaposlenih in 5 nadzornikov, od katerih pravi, da so pričakovali, da bodo zadevo prebrali. Po njihovo ti tega niso storili, kar je član sveta Agencije za energijo Janez Kopač, ki nov sistem obračunavanja omrežnine podpira, zanikal.

Foto: posnetek zaslona RTVS

“Če govorimo o odnosu te vlade in stranke Gibanje Svoboda do neodvisnih inštitucij, moram reči, da sem zelo razočaran. To ni način, kako se funkcionira,” je izpostavil Kopač. Čeprav priznava, da je bil ponosen, ko je bil v času te vlade imenovan v svet agencije, pravi, da je naravnost nesprejemljivo, da se sedaj tako ravna z agencijo, ki se jo je gradilo 30 let kot neodvisen regulativen organ. Žal mu je, da mora Evropska komisija o načelih spoštovanja prava sporočati v Ljubljano. Gregorič je sicer vztrajal, da naj uničenje agencije ne bi bil njihov namen. “Gre za to, da mora biti ta agencija kompetentna,” je vztrajal in dodal, da bi bilo potrebno akt poenostaviti.

Pirnat nad pritiski zgrožen, vztraja, da je akt strokovno pripravljen
Pravnik dr. Rajko Pirnat, ki je napisal pravno mnenje glede neodvisnosti agencije, ko so se začeli ti pritiski s strani vlade, je uvodoma je povedal, da ga je napisal, ker je menil, da vlada mogoče ne ve in ne razume vseh dimenzij neodvisnosti agencije. “Zdaj mi je seveda jasno, da je ves čas vedela in razumela, samo ni hotela tega spoštovati,” je poudaril. Akt agencije je po njegovih besedah strokovno pripravljen. V dveh ločenih dopisih je Agencija EU za sodelovanje energetskih regulatorjev (ACER) dvakrat potrdila, da je akt skladen s smernicami za pripravo takšnih aktov. “Gotovo je v agenciji in ACER-ju več strokovnjakov kot v parlamentu in vladajoči koaliciji.”

Foto: posnetek zaslona RTVS

Čeprav v času pozivov k odstopu članov sveta agencije ni bilo slišati nekih hudih nasprotovanj s strani koalicijske Levice in SD, sta predstavnika obeh strank zatrdila, kako pomembno jima je spoštovanje neodvisnosti institucij. Poslanka Nataša Sukič iz Levice je povedala, da so v Levici konsistentni pri prepričanju, da je vmešavanje v neodvisne institucije, regulatorje nedopustno. Ob tem pa je dodala, da bi bilo vendarle tukaj potrebno sodelovanje in poslušanje drug drugega. Poslanec Bezjak Zrim iz SD pa je zatrdil, da mora vlada spoštovati slovensko in evropsko zakonodajo. “Rušenje neodvisnih agencij ni predvolilni program, ki so ga vse tri koalicijske stranke poudarjale pred volitvami v DZ,” je vztrajal.

Vlada ne spoštuje nadzornih institucij pravne države
Poslanec Jernej Vrtovec iz NSi je rekel, da je to, kar lahko spremljamo, prava burleska, otročje obnašanje, medtem ko ljudje plačujejo višje položnice, ker je vlada v sodelovanju z agencijo sprejela novo omrežninsko politiko. Povedal je, da so sami opozarjali na izračune, da bodo zneski položnic za posameznike in gospodarstvo višji. Izpostavil je, da se sedaj poskuša vlada izviti iz tega na način, da se naredi vojno z agencijo. “Ta trenutek vlada ne spoštuje nadzornih institucij pravne države. To vidimo pri KPK, računskem sodišču in pri posegih v policijo.” Pravi, da se z novim obračunom ne strinjajo, ne zdi pa se jim prav, da se razrešuje brez pravih argumentacij. Vrtovec je opomnil, da imamo sicer predsednika vlade, ki izhaja iz energetike, zato so ljudje vanj zmotno polagali upe, da bo rešil težave na področju energetike. “Padel je na lastnem pragu, popolnoma pogrnil. Danes plačujemo dražjo električno energijo, imamo regulirane cene, da ne bo pomote, in plačujemo tudi višjo omrežnino.”

Gregorič je vztrajal, da je sam bil vseskozi proti novemu sistemu obračunavanja omrežnine. V bran vladi, predvsem pa največji vladni stranki, je vztrajal, da je bila njihova vlada uspešno zavedena s strani te agencije. Sukičeva je razlagala, da mora biti zeleni prehod socialno pravičen, da ne poteka na ramenih najrevnejših, ki nimajo denarja za toplotne črpalke. Vztrajala je, da agencija ne more biti slonokoščeni stolp, umaknjen od ljudi.  “Vlada je odgovorna, kako ljudje živijo,” je vztrajala in dodala, da dialog mora biti. Kopač je ob tem opomnil, da mora Agencija za energijo skrbeti za to, da omrežnina odraža dejanske stroške, ta reforma pa naj bi po njegovih besedah to počela. Energetska revščina in potreba po spodbujanju obnovljivih virov po njegovo predstavljata nalogo vlade, a da se tega ne dela skozi omrežnino, temveč proračun.

Foto: posnetek zaslona RTVS

V vladi očitno slabo poznajo zakone
Na vprašanje, ali je razrešitev članov sveta agencije mogoča, je Pirnat odgovoril, da lahko vlada predlaga razrešitev samo, če se izkaže jasna in hujša kršitev zakona enemu ali več članom sveta agencije. “Tu ne gre za politično razrešitev, kot so predstavljali v vladi, kjer očitno tudi slabo poznajo zakone,” je bil jasen. V svojem mnenju je Pirnat opozoril, da mora tako razrešitev DZ izvesti po postopku, ki omogoča zagovor, omogoči sodelovanje odvetnika, skratka, omogočiti mora vse procesne pravice tistim, ki jih hoče razrešiti. “Na akt razrešitve lahko razrešeni sproži upravni spor in predlaga začasno odredbo,” je še dodal Pirnat. Ob tem se je oglasil Gregorič, ki sam pravi, da gre po njegovo tukaj za nevestno delovanje nadzornega sveta agencije.

Zrim je predlagal, da se imenuje še druge člane agencije, da se vendarle poišče rešitev, ki bo vzdržna za vse. Kopač je sicer vztrajal, da več plačujejo tisti z večjo porabo (energetsko intenzivna podjetja, gospodinjstva, ki imajo veliko porabo in sončno elektrarno, nekateri z manjšimi elektrarnami pa manj). Sukičeva, ki sicer pravi, da je pravično, da tisti, ki več porabljajo, več dajo, spet na drugi strani pravi, da bodo lahko podjetja začela odpuščati in bo mali človek nastradal. Zato meni, da so potrebne izboljšave. Kopač je vztrajal, da sistem, ki temelji na tem, kdaj so največje obremenitve sistema, ni slabo zastavljen, priznava pa, da je zapleten. Pirnat je dodal mnenje, da je sistem pošten. “Omrežje ne sme biti uporabljeno kot sredstvo za državne pomoči, bodisi državne pomoči za zeleni prehod, državne pomoči industriji in drugim. Problem energetske revščine mora rešiti vlada, ne agencija skozi omrežninski akt.”

 

NPU zavrača očitke

Nacionalni preiskovalni urad je zbiral obvestila na podlagi zahteve državnega tožilca, zato zavračamo navedbe o političnih vplivih na delo NPU in da so bile aktivnosti NPU povezane z aktualnim dogajanjem glede omrežnin. Nacionalni preiskovalni urad je vodil predkazenski postopek zaradi suma storitve kaznivega dejanja Zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic in drugih v povezavi z izgradnjo Blok 6, TEŠ, ki ga usmerja Specializirano državno tožilstvo RS. V okviru tega je 16. 10. 2023 podal poročilo na podlagi določil 148. člena Zakona o kazenskem postopku. Pristojen državni tožilec Specializiranega državnega tožilstva je nato na NPU naslovil več zahtevkov za dodatno zbiranje obvestil od več fizičnih oseb, ki bi lahko dale koristna obvestila o kaznivem dejanju. Preiskovalci so zbrali vsa zahtevana obvestila od fizičnih oseb, o čemer je bil pristojni državni tožilec tudi pisno obveščen. Zadnji zahtevek SDT je NPU prejel 12. 12. 2024, in v skladu z zadnjo zahtevo je NPU zbiral tudi preostala obvestila. Vse osebe iz zahteve so bile zaradi zbiranja obvestil kontaktirane najprej po telefonu, pri čemer je bil sestavljen uradni zaznamek o neposrednem ustnem vabljenju ali vabljenju po telefonu, ali jim je bilo naknadno po telefonskem razgovoru poslano vabilo kot osebi, ki bi lahko dala koristna obvestila. Tako so preiskovalci ravnali tudi v primeru zbiranja obvestil od fizične osebe, izpostavljenem v vašem prispevku. Policija vodi kriminalistične preiskave strokovno in neodvisno od politike, zato zavračamo navedbo o politični instrumentalizaciji NPU.

Ž. N.

Sorodno

Zadnji prispevki

Bidnova administracija je sredstva usmerjala v Soroseve progresivne organizacije

Po tem, ko je Donald Trump zaradi suma netransparentnosti...

Bo Klemen Slakonja diskvalificiran zaradi “rasizma”?

Zmagovalec Eme 2025, Klemen Slakonja, ki bo letos Slovenijo...

Obnova hotela Zlatorog na obzorju: pravni zapleti in prihodnost turizma v Bohinju

Ena od ključnih točk razvoja turizma v Bohinju je...

Ustanovna seja Krščanskega foruma Podravske regijske koordinacije SDS v Dupleku

V soboto, 1. februarja, je v Dupleku potekala ustanovna...