Smo pred dvojnimi volitvami. Kampanje političnih strank, ki neuradno že potekajo, bodo opustošile proračune strank in vsaj del strank se bo močno zadolžil in tudi goljufal. Med strankami že pred volitvami izstopa SD Dejana Židana, ki z minusom že vstopa v volilno leto. Kar ni prvič. Področje financiranja strank in kampanj ureja pred štirimi leti v času vlade Alenke Bratušek ostro reformirana zakonodaja, ki je precej nenavadna in ima velike luknje. Po zakonu lahko kandidata ali stranko drago stane majhen prispevek ali posojilo, če ga dobi od društva ali podjetja. Visoke globe doletijo tudi darovalce. Ni pa kazni, če stranka za kampanjo sploh ne plača stokrat več računov. To stranke počnejo. Denimo omenjena SD.
Ureditev je na videz tudi nekoliko koruptivna. Dovolila je posojila politikom iz bank, ki so jih ti z državnim denarjem sanirali. Ena od saniranih je bila Abanka, ki je praktično v celoti plačala kampanjo nove stranke takratne premierke Alenke Bratušek pred štirimi leti. Posojilo je bilo vrnjeno iz državnih dotacij tej stranki v prihodnjih letih.
VIR DENARJA – NE PLAČAM RAČUNOV KAMPANJ!
Te nenavadnosti in luknje v ureditvi financiranja kampanj so razkrile objave podatkov na portalu KPK (Supervizor …), revizije računskega sodišča in dosedanja odločanja sodišč, ki so presojala stranpoti v preteklosti in niso kaznovala mariborskega župana Andreja Fištravca ali šefa SD Dejana Židana, ki sploh nista plačala računov za kampanje po lokalnih volitvah pred štirimi leti. Židan jih do začetka lanskega leta (2017) za volitve leta 2014 še vedno ni poravnal za več kot sto tisoč evrov. Ali jih je vsaj do letošnjega leta, bomo izvedeli aprila, ko morajo stranke objaviti bilance in letna poročila. Drugo luknjo je nakazalo posojilo, ki ga je od zasebnice pred novim letom najela SDS Janeza Janše, a se mu je zaradi ostrega odziva javnosti stranka morala že odpovedati. Člen, kolikšna posojila zasebnikov so dovoljena, so v SDS hudo široko razumeli. Zelo ohlapno pa s posojili poslujejo tudi sicer, to kaže zgodba, ki jo je objavil Dnevnik, da so lani za leto dni najeli še 60.000 evrov posojila pri založbi, katere solastnik so. Zakon strankam dovoljuje le posojila bank, posojilnic in fizičnih oseb. SDS ima v bilanci – obratno kot SD – visok plus, a je veliko tega denarja v nepremičnini v Ljubljani.
Le deloma bodo luknje v proračunih strank letos povzročili uradni stroški za plakate in podobno v zadnjem mesecu pred državnimi in pozneje lokalnimi volitvami, ki jih morajo stranke po volitvah prijaviti. Dejansko bodo stroški še krepko višji od teh uradnih. Pred prejšnjimi volitvami poslancev so za čisto uradni del prepričevanja volivcev po več kot četrt milijona evrov porabili SD Dejana Židana, PS Zorana Jankovića in DeSUS Karla Erjavca. A to so bile še varčne kampanje. V preteklosti so uradni stroški presegali pol milijona evrov. Z manj uradnimi vred pa – kot so pokazale letne bilance velikih strank – tudi milijon evrov. Koliko je stroškov zunaj bilanc (denimo za nakupe medijev), je nemogoče oceniti.
Stroški za kampanje in povračila po volitvah, ki so odvisna od doseženega rezultata (števila volivcev), so bili na zadnjih parlamentarnih volitvah naslednji:
Zanimivost prejšnjih volitev je bila, da najuspešnejši stranki na volitvah SMC Mira Cerarja in SDS Janeza Janše za prepričevanje volivcev nista porabili največ denarja. Takrat nova SMC je dobila povrnjeno celo skoraj vse, kar je v kampanjo uradno vložila. Dodatna posebnost je bila varčnost SDS, ki jo je verjetno povzročilo to, da je moral njihov predsednik Janša na začetku uradne kampanje, ta poteka 30 dni pred volitvami, v zapor in so oglaševanje zaradi tega v največjem delu ustavili. Največ je za uradni del kampanje porabila SD, ki pozneje računov za kampanje pred lokalnimi volitvami (te bodo tudi letos) ni poravnala. Podobno jih ni poplačal župan Maribora Andrej Fištravec. Zneski so bili naslednji:
Številke in neplačane račune za kampanje sem iz kaotične množice poročil, ki jih morajo objaviti stranke in kandidati, po volitvah pred štirimi leti izbrskal sam. Kampanj po lokalnih volitvah računsko sodišče namreč praviloma ne preverja. Stranka SD računov za kampanje pred lokalnimi volitvami pred štirimi leti (in druge kampanje) tudi do začetka lanskega leta še ni plačala. To kaže zadnje letno poročilo, ki so ga objavili lani aprila na Ajpesu. Neplačani računi pomenijo posojilo na (prisilni) način ali celo, če sploh niso plačani, darilo. Če so dolžni pravnim osebam, je dobro vedeti, da tem zakon posojila ali darila strogo prepoveduje. Bolj strogo, kot je to običajno v drugih evropskih državah. Da računov za 121.048 evrov še kar niso plačali, so v letnem poročilu priznali tako:
O tem, kakšne finančne težave ima ta trenutno javno zelo popularna stranka, in o teh dolgovih, ki so pravzaprav večji problem kot morebiti kje najeta posojila, pa medijih ne poročajo, kar kaže ta del njihove zadnje objavljene letne bilance:
Poslovni “izid” –802.444,95, ki je rdeče obarvan, je seštevek kratkoročnih in dolgoročnih posojil obveznosti in neplačanih računov iz najbrž tudi še zelo daljne preteklosti.
Na zapisano v članku se je na spletnem omrežju odzval glavni tajnik SD Dejan Levanič s sporočilom, ki ga objavljam, ker predstavlja drugo plat:
”Vse bomo poravnali kot vedno do sedaj. Gre žal počasneje zaradi manjših prihodkov. Naše obveznosti vsako leto zmanjšujemo, kar je jasno vidno tudi iz bilance.”
Po lokalnih volitvah leta 2014 je zaradi mojih razkritij javnosti o neplačanih računih Andreja Fištravca računsko sodišče izjemoma opravilo pregled. Posebej so zaradi tega revidirali del kampanje slednjega, niso pa pregledali lokalne kampanje SD. Revizorji so ugotovili nepravilnosti in – kot to določa zakon – ugotovitve o kršitvi poslali sodišču, da izreče globe. Organizatorja Fištravčeve kampanje Darka Berliča za dobrih 30.000 evrov neplačanih računov ni doletela kazen. Zakon je ne določa. Je pa Berlič vendarle moral plačati 600 evrov globe za sto evrov nedovoljenega darila. To je najnižja možna kazen za fizično osebo. Lani jo je potrdilo tudi višje sodišče. Kot so me obvestili z računskega sodišča, je Višje sodišče v Ljubljani za isto dejanje potrdilo še pet tisoč evrov globe Društvu za revitalizacijo mestnega jedra in tisoč evrov odgovorni osebi društva Rosviti Šeruga. Društvo je organiziralo koncert glasbene skupine Tresperados v podporo Fištravcu, ki se je tam tudi predstavljal, a mu tega niso zaračunali. Nedovoljeni prispevek bi moral Berlič v mesecu dni nakazati v dobrodelne namene. Sto evrov je Berlič podaril. A prepozno, že po pregledu revizorjev. Pet tisoč evrov za društvo in tisoč evrov za Šerugovo je najnižja globa po zakonu za nedovoljeno darilo za kampanjo, doseže pa lahko za pravno osebo tudi deset tisoč evrov, za tistega, ki jo vodi, pa do tri tisoč evrov.
V drugem delu članka, ki še nastaja, bo več navedenega o načinu, kako je kampanjo plačala Bratuškova, o tem, kako se razpleta cel kup postopkov na sodiščih proti SDS in SD po pregledih parlamentarnih in evropskih kampanj ter poslovanja na rednih računih, in o tem, kako se je na sodišču razpletel postopek zaradi nedovoljenega darila občinskega podjetja Danilu Türku.